CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00081405
ZPIZ-2 člen 8, 198, 199, 200, 201, 201a, 350. ZDSS-1 člen 5, 58.
poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - pravica iz delovnega razmerja - delovni spor - sodna pristojnost - sodno varstvo
Delodajalec je delavcu odklanjal vključitev v poklicno zavarovanje, zato je ta pravilno vložil tožbo zoper delodajalca v delovnem sporu na podlagi b točke drugega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Zakonodaja za zavarovance poklicnega zavarovanja ne ureja določno (predhodnega) upravnega postopka uveljavljanja pravic glede vključitve v poklicno zavarovanje, kot je na primer predpisan za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja pri zavodu. Glede na stranke spora in zakonsko ureditev poklicnega zavarovanja, ki ne predvideva predhodnega upravnega postopka, ne gre za socialni spor iz drugega odstavka 58. člena ZDSS-1.
zavrženje tožbe - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - stranka postopka - pooblaščenec delodajalca - zavrnitev pritožbe
Z v tem upravnem sporu izpodbijano odločitvijo, torej s sklepom UE Ljubljana o zavrženju prošnje za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji, ni bilo odločeno o kakšni pritožničinii pravici ali pravni koristi. Odločitev v tem sklepu ni bila izdana v postopku odločanja o pravici pritožnice ali njenega delavca, in se na kaj takega ne nanaša niti posredno. Ta odločitev je bila namreč izdana v postopku odločanja o pravici delavca družbe, ki jo je pritožnica zastopala v upravnem postopku. Zato je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da pritožnica s tožbo, ki jo je vložila v svojem imenu, ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi, kar po določbi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pomeni razlog za zavrženje te tožbe.
ZDR-1 člen 118. ZUJIK člen 47a. ZPP člen 380, 380/1.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - datum sodne razveze
Neopravljena avdicija, ki je zakonski pogoj za zasedbo delovnega mesta, predstavlja oviro za ugotovitev trajanja delovnega razmerja po datumu nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZFPPIPP člen 115, 115/1, 115/1-1.
seznam upraviteljev - ugotovitvena odločba - stečajni upravitelj - začasna odredba ZUS-1 - neizkazana težko popravljiva škoda
Zgolj to, da pritožnik v času trajanja upravnega spora ne bo imenovan za upravitelja v novih zadevah, samo po sebi še ne ustreza pojmu škode v pravnem redu Republike Slovenije,3 temveč mu bo dejanska škoda, pa naj bo materialna ali nematerialna, lahko nastala šele kot posledica te okoliščine. Zato te okoliščine brez dodatnih, konkretnih navedb o tem, kakšna škoda grozi pritožniku, ni mogoče upoštevati kot razlog za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 12, 12/4. ZPP člen 286b, 286b/1. ZUS-1 člen 74, 74/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - pritožbene novote - zdravstveno stanje - malo verjetne in neprepričljive izjave - zavrnitev pritožbe
Pritožnica na glavni obravnavi zavrnitvi dokaznega predloga za poizvedbo pri slovenskem konzulatu v Moskvi ni ugovarjala. Zato je glede uveljavljanja te procesne kršitve (kršitve pravice do izvedbe dokazov) prekludirana (prvi odstavek 286.b člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), v pritožbi pa niti ne navaja okoliščin, ki bi ji preprečevale, da bi kršitev uveljavljala takoj, ko je bilo to mogoče, to je še na glavni obravnavi.
Pritožnica z golimi navedbami o stresu, ki naj bi ga doživljala zaradi postopka, in o nevednosti glede relevantnosti njenega zdravstvenega stanja za odločitev o priznanju mednarodne zaščite, ni izkazala opravičljivih razlogov za to, da je dejstva v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem navedla šele v pritožb. Te njene pritožbene navedbe v povezavi s predhodnimi navedbami v postopku za priznanje mednarodne zaščite pa so tudi neprepričljive.
ZFPPIPP člen 115, 115/1, 115/1-1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
začasna odredba ZUS-1 - seznam upraviteljev - stečajni upravitelj - starost - dodelitev zadev - težko popravljiva škoda ni izkazana
Trditve o nezmožnosti opravljanja dejavnosti upraviteljice same zase ne utemeljijo nastanka težko popravljive škode. Drugačno razumevanje pogoja nastanka težko popravljive škode bi namreč pomenilo, da je v primeru, ko se ugotovi, da oseba (več) ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti upravitelja, treba začasno odredbo vedno izdati za čas do odločitve o glavni stvari v upravnem sporu. Izdajanje začasnih odredb po takem avtomatizmu bi zgolj navidezno služilo njihovemu osnovnemu namenu, ki je v zagotovitvi učinkovitosti sodnega varstva.
Projekcije pritožničinega poslovanja v prihodnjih letih predstavljajo zgolj njeno pričakovanje in s tem bodoče negotovo dejstvo. Gre torej za zatrjevanje hipotetičnih posledic, katerih nastanek je poleg tega časovno zelo oddaljen, s čimer pritožnica ne zadosti kriterijema resnosti in neposrednosti grozeče škode v okviru pravnega standarda težko popravljive škode, ki se zahteva za izdajo začasne odredbe.
tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe - odločitev o isti upravni zadevi, o kateri je pred tem že bilo odločeno - ne bis in idem - zavrnitev pritožbe
Ker je bilo o spornem ugovoru oziroma pritožbi v upravnem postopku že vsebinsko odločeno, si pritožnica tudi ob uspehu v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. To pa pomeni, da pritožnica za odločitev o tožbi ne izkazuje pravnega interesa.
Prepoved odločanja ne bis in idem velja le za odločanje o tožbenem zahtevku (za sojenje o vsebini zadeve, o čemer se odloča s sodbo), ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah tožbe, o katerih se odloča s sklepom
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - ponavljanje tožbenih navedb - slabe ekonomsko socialne razmere
Očitno namreč je, da je zatrjevano tveganje, da bo pritožnik v izvorni državi izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju (hudi revščini), posledica splošnih ekonomskih in socialnih razmer v Maroku ter delovanja tamkajšnje države na teh področjih. S temi razmerami in morebitnimi težavami pri iskanju zaposlitve se tako ne sooča samo pritožnik, ki bi bil temu izpostavljen zaradi zoper njega usmerjenih ravnanj subjektov resne škode, ampak tudi preostalo prebivalstvo zaradi splošnega, v pritožbi zatrjevanega nedelovanja sistemov izvorne države. Institut mednarodne zaščite pa varstvu pred tem ni namenjen, saj daje zaščito le osebi pred resno škodo, ki bi jo tej osebi v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročila tretja oseba, ki pripada subjektu resne škode iz 24. člena ZMZ-1. Gre za ustaljeno razlago Vrhovnega sodišča, ki poudarja, da tudi če oseba izkaže, da se v izvorni državi ni mogla preživljati zaradi tamkajšnjih slabih gospodarskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - nevarnost za življenje in zdravje
Opis ne izpolnjuje zakonskega znaka nevarnosti za življenje in zdravje, saj je opisana nevarnost povezana izključno s hipotetičnimi okoliščinami nepredvidenih situacij v prometu in ne vsebuje okoliščin, ki bi izkazovale, da je bilo zdravje in življenje tujcev ogroženo že med samim prevozom zaradi načina prevoza.
ZMZ-1 člen 52, 52/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 75, 75/1, 79/1, 77, 80.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ugoditev tožbi - pritožba tožene stranke - dokazna ocena sodišča - presoja dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme stranke - spreminjanje navedb - presoja verodostojnosti - ugoditev pritožbi
V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje. Tudi ZMZ-1 posebnega obsega pritožbene presoje, ki bi odstopala od sistemske ureditve ZUS-1, ne določa.
Toženi stranki (pritožnici) ni mogoče očitati, da je v bistvenih točkah nepopolno ugotovila dejstva, pomembna za uporabo določbe prvega odstavka 52. člena ZMZ-1, in na tej podlagi odpraviti njeno odločbo kot nezakonito. Pritožnica mora odločati na podlagi postavljenega zahtevka in v njegovih mejah in ni dolžna ugotavljati dejstev, ki presegajo tako postavljen okvir odločanja. Izjava prosilca v prošnji opredeljuje okvir odločanja upravnega organa. Prosilec namreč samostojno da izjavo o razlogih za vložitev prošnje, ki jo uradna oseba lahko dopolni z dodatnimi vprašanji in mora sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ali resno škodo. Šele po izpolnitvi trditvenega in dokaznega bremena na tožnikovi strani se lahko vzpostavi dolžnost upravnega organa po postavljanju konkretnejših vprašanj za morebitno razjasnitev ali nadaljnjo konkretizacijo zatrjevanih okoliščin. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je v zvezi z odločanjem o prošnji za mednarodno zaščito tudi že sprejeto stališče, da navajanje okoliščin, ki ne utemeljujejo pogojev za mednarodno zaščito, od pristojnega organa ne terja zastavljanja vprašanj, ki bi prosilca vodila k navajanju drugih okoliščin.
upravni spor - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev pritožbe
Po presoji Upravnega sodišča tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi se z izvršitvijo spornega akta tožeči stranki prizadejala težko popravljiva škoda. V pritožbi je zgolj ponovila predhodno podane trditve, da naj bi ji škoda (po vsebini gre za izgubljeni dohodek) nastajala zaradi nezmožnosti uspešnega trženja izdelkov pod svojo blagovno znamko, ko lahko pod domnevno praktično enako znamko svoje izdelke trži stranka z interesom, ki pa jih ni ovrednotila, s čimer so ostale nekonkretizirane.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/2, 20/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - status prosilca - baza Eurodac - sistemske pomanjkljivosti - zavrnitev pritožbe
Prošnja za azil se šteje za vloženo tudi, ko organ, ki sprejme izjavo o nameri osebe za mednarodno zaščito in o tem sestavi poročilo, ta pisni dokument posreduje organu, pristojnemu za izvajanje obveznosti iz Uredbe Dublin III. Pri tem že posredovanje bistvenih podatkov iz tega dokumenta šteje za posredovanje originala ali kopije tega dokumenta drugo navedenemu organu in je torej to posredovanje zadosten dokaz, da se prošnja šteje za vloženo.
Pri presoji zakonitosti odločitve o predaji odgovorni državi članici na podlagi Uredbe Dublin III je treba upoštevati položaj, v katerem bi se lahko znašel prosilec ob oziroma po predaji v odgovorno državo članico, ne pa položaja, v katerem je bil, ko je prvič stopil na ozemlje te države članice. Za presojo sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu je zato pomembno, kako Republika Hrvaška obravnava osebe, ki so ji predane v okviru dublinskih postopkov, in ne tujcev, ki se nezakonito znajdejo na njenem ozemlju.
Za odločitev v obravnavani zadevi tako niso bistvene okoliščine, ki niso v povezavi s pritožnikovim sedanjim pravnim in dejanskim položajem, s tem pa tudi ne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na njegov položaj pred prihodom v Slovenijo, in sicer da naj bi Republika Hrvaška tujcem sistematično izdajala odločbe o vrnitvi oziroma trditve o dvoličnostih hrvaške države, ki da tujcem izdaja sklepe o vrnitvi, istočasno pa jih šteje kot prosilce za mednarodno zaščito.
predlog za dopustitev revizije - trg finančnih instrumentov - Agencija za trg vrednostnih papirjev - kontradiktornost - pravica do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v konkretnem postopku kršena pravica tožnikov do izjave in v postopku zaradi odsotnosti vročanja odgovora na tožbo ni bila vzpostavljena kontradiktornost med strankama.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 25, 25/2, 29, 29/2. ZMZ-1 člen 51, 51/2. ZPP člen 343, 343/4, 352.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - potek roka - odložilni učinek - tožba v upravnem sporu - potek časa - prenehanje pravnih učinkov izpodbijanega akta - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
S potekom časa, to je po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III (odložilni učinek pa v obravnavani zadevi ni podan), učinek sklepa o predaji odgopvorni državi članici preneha veljati. Spremenijo se torej okoliščine, ki bi izvršbo dopuščale, pri čemer gre zato za situacijo iz drugega odstavka 51. člena ZMZ-1. Ker sklep toženke za pritožnika o možnosti in zavezi k predaji Republiki Hrvaški, ne učinkuje več, če se njegova predaja ni izvršila v okviru časovne omejitve iz izpodbijanega sklepa, si z odločitvijo v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Toženka ga namreč na podlagi njenega, pred sodiščem prve stopnje izpodbijanega, sklepa, v takem primeru ne sme več predati Republiki Hrvaški. Republika Slovenija postane odgovorna država za obravnavanje pritožnikove prošnje, njegova prošnja pa se mora po razveljavitvi odločitve o nedopustnosti prošnje zaradi uporabe meril Uredbe Dublin III, obravnavati pred toženko v skladu z drugim odstavkom 51. ZMZ-1.
Ugoditev predlogu pritožnika, naj Vrhovno sodišče odpravi sklep toženke, tako ne bi v ničemer izboljšala njegovega pravnega položaja, saj bi s tem Vrhovno sodišče le utrdilo že obstoječo situacijo: odpravilo bi učinke sklepa toženke, ki so zaradi časovne omejenosti prenehali veljati. Pravni interes v tem upravnem sporu za pritožnika torej ne obstoji, saj so učinki, ki jih zasleduje pritožnik, že obstoječi (na podlagi zakonskih določb), zato je Vrhovno sodišče pritožnikov pritožbo zavrglo.
ZTFI-1 člen 475, 475/2, 478, 478/1. ZUS-1 člen 4, 82, 82/2.
trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - dovoljenost pritožbe
V postopku sodnega varstva zoper odločitve Agencije so določbe ZUS-1 subsidiarno upoštevne, to je, kadar ZTFI-1 nima posebne ureditve, ki odstopa od ureditve ZUS-1 (drugi odstavek 475. člena ZTFI-1). Ker ZTFI-1 ne ureja subsidiarnega upravnega spora, je za presojo dovoljenosti pritožbe in pravočasnosti obravnavane tožbe upošteven ZUS-1. Domet prvega odstavka 476. člena ZTFI-1 je treba razlagati v povezavi s položaji, ki so predmet urejanja sodnega varstva po ZTFI-1.
Pravici iz 22. in 23. Ustave zakonodajalcu nalagata izoblikovanje zakonskih pravil, ki omogočajo njuno učinkovito uresničevanje in s tem uresničevanje in obrambo pravic, ki so predmet obravnave v upravnih in sodnih postopkih. Odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu ne more preseči navedene ustavne zahteve, naslovljene na zakonodajalca. Subsidiarni upravni spor ni namenjen razreševanju domnevnih zakonskih vrzeli in pomanjkljivosti na različnih pravnih področjih, kjer se odpira dilema, ali je zakonodajalec izoblikoval pravila postopkov na način, da je z vidika Ustave zagotovil dovolj učinkovito uresničevanje in obrambo pravic, ki so predmet obravnave v upravnih in sodnih postopkih. Poleg tega obravnava spornih položajev s pravnimi sredstvi v okviru v zakonu urejenih postopkov, omogoča (med drugim) naslavljanje zahtev ustavnoskladne razlage predpisov (zakonov), kar lahko izključi dileme, ki naj bi sprožale domnevno potrebo po subsidiarnem upravnem sporu.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - sorodstveno razmerje pooblaščenca stranke z eno izmed sodnic - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih - zavrnitev predloga
Sorodstvena povezanost direktorja oziroma enega od odvetnikov pooblaščene odvetniške družbe tožene stranke z nekdanjo predsednico sodišča ni taka okoliščina, ki bi narekovala prenos krajevne pristojnosti. Smiselno enako velja za sorodstveno povezavo drugega od odvetnikov pooblaščene odvetniške družbe tožene stranke z eno od sodnic sodišča (zakonca). Navedeno ni okoliščina, ki bi z vidika razumnega zunanjega opazovalca lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost vseh sodnikov sodišča.
Utemeljevanje predloga za delegacijo pristojnosti s sprejetjem pravne odločitve v drugem sodnem postopku s strani druge razpravljajoče sodnice in nezadovoljstvo s tako odločitvijo, četudi je šlo za spor med istima strankama o bistveno enakem predmetu, samo po sebi ne utemeljuje dvoma v videz nepristranskosti sodišča z vidika razumnega zunanjega opazovalca.
predlog za dopustitev revizije - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - stranska udeležba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali je razlaga Upravnega sodišča RS o tem, da ZTFI-1 v nadzornih postopkih izključuje udeležbo vsake druge osebe, ki ni subjekt nadzora, četudi odločitev, sprejeta v takem postopku, neposredno posega v njene pravice ali pravne koristi, skladna z 22. členom Ustave RS?
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - ponavljanje tožbenih navedb
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države v primerjavi s pravicami v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, torej zgolj dejstvo, da je ekonomski in socialni sistem v izvorni državi za pritožnika slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00076366
ZPP člen 367, 367/2. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja - sklep o zavarovanju - nedovoljena revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu, kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija ni dovoljena.