Ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da toženka, glede na ugotovljene okoliščine, ob spornem previjanju otroka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00079008
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 142, 148, 148/1, 148/1-2. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 3/1-g, 3/1-i, 4, 21, 23, 39, 40, 41, 43, 45, 47. ZD člen 214, 220, 227h.
predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - dedovanje s čezmejnimi posledicami (čezmejno dedovanje) - načelo enotnega dedovanja v EU - evropsko potrdilo o dedovanju - priznanje tujih odločb - izvršljivost odločbe - potrdilo o izvršljivosti
Razlogovanje sodišča druge stopnje, da izvršljiva odločba skladno z UD pomeni odločbo, ki po nemškem pravu omogoča vpis v javni register in je izvršljiva v drugi državi članici, če je na zahtevo stranke razglašena za izvršljivo, je zmotno iz dveh razlogov. Najprej, ker pogojev za predlagani vpis v zemljiško knjigo ne ureja UD, niti nemško pravo, kot izhaja iz odločbe sodišča druge stopnje, ampak ZZK-1. Predvsem pa iz razloga, ker nemško skupno potrdilo o dedovanju (tudi v smislu 43. člena UD) ni izvršljiva odločba, zato zanjo (ne po slovenskem, ne po nemškem pravu), ni mogoče pridobiti potrdila o izvršljivosti. Sodišče druge stopnje se je zato tudi zmotno sklicevalo na 227. h člen ZD, ki ureja postopek razglasitve izvršljivosti v skladu s 45. členom UD.
V skladu s 34.-35. in 59. uvodno izjavo UD je, zaradi upoštevanja pravila o litispendenci, splošni cilj UD vzajemno priznavanje odločb, izdanih v državah članicah v dednih zadevah. Zato so za presojo, ali pomeni nemško potrdilo o dedovanju podlago za vpis v zemljiško knjigo, pravno relevantne tudi določbe 39. člena UD.
delegacija pristojnosti - ugoditev predlogu - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višje sodišče
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot strokovni sodelavec na Višjem sodišču v A, ki bi moralo odločati o upnikovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - ugoditev predlogu
Nasprotni udeleženec, ki je epileptični bolnik in nesposoben samostojnega življenja, na naslovu začasnega prebivališča kot oskrbovanec biva že pet let oziroma vsaj od začetka junija 2022 in ima tam urejeno začasno bivališče do 7. 6. 2026. Vrhovno sodišče zato glede na okoliščine obravnavane zadeve in naravo postopka ugotavlja, da so razlogi sodišča splošne pristojnosti za prenos zadeve na sodišče izbirne pristojnosti utemeljeni iz razloga smotrnosti. Zakon namreč določa, da se mora osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, obvezno zaslišati (61. člen ZNP-1), zato je v obravnavani zadevi očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki, na območju katerega nasprotni udeleženec že več let dejansko prebiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00079016
ZPP člen 215, 254, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 399. URS člen 22, 25.
plačilo odškodnine - malomarno zdravljenje - utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja - realno znanstveno tveganje za napako - izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde - pravilnost dokazne ocene - imenovanje novega izvedenca
Po utrjeni sodni praksi Vrhovnega sodišča razlog za imenovanje novega izvedenca ni podan samo v primeru, ko z zaslišanjem izvedenca ni mogoče odpraviti utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja, temveč tudi tedaj, ko je izvedenec izvedensko mnenje opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Gre za izjemne primere, ko je predlog za novega izvedenca utemeljen oziroma ko je vzpostavljen dvom takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca pomenila procesno kršitev zaradi metodološke kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Zunaj pravde pridobljeno izvedensko mnenje je po ustaljeni sodni praksi del trditvene podlage strank, ki ga je treba upoštevati v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu. Če so med pravno pomembnimi dejanskimi ugotovitvami v zunaj pravde pridobljenem mnenju in sodnem izvedenskem mnenju razlike, se mora sodišča do njih vsebinsko opredeliti in se ne sme zadovoljiti s pavšalno oceno o bolj prepričljivem sodnem izvedenskem mnenju.
Vsakršna zahteva po dodatnem utemeljevanju razlogov za imenovanje novega izvedenca bi v konkretnih okoliščinah pomenilo za tožnico, ki je na izjemno zahtevnem in zapletenem medicinskem področju laik, nesorazmerno breme. Tožnica je uspela s svojimi vsebinskimi trditvami zasejati razumen dvom v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Tega dvoma ni mogoče odpraviti drugače kot s postavitvijo novega izvedenca medicinske stroke.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZIntPK člen 15, 15/5. ZUP člen 39.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija - procesni sklep - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - izločitev - pritožba tožeče stranke - pritožba tožene stranke - pravni interes tožene stranke - zavrženje pritožbe - zavrnitev pritožbe
Za sodno potrditev pravilnosti procesnega sklepa, ki ga je izdala sama, tožena stranka nima pravnega interesa in ga tudi ne more uveljavljati s pritožbo v upravnem sporu.Vsak akt, ki ga izda organ oblasti, mora biti izdan bona fidei, torej ob prepričanju samega organa, da je pravilen in zakonit na podlagi njegove strokovne in poglobljene presoje. To velja tudi za izpodbijani procesni akt o zavrnitvi izločitve uradne osebe, saj mora organ tudi sam izhajati iz njegove pravne pravilnosti v nadaljevanju postopka.
Na podlagi ZUS-1 zoper dokončen sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe po ZUP ni možen upravni spor, saj je se v upravnem sporu lahko po zakonu izpodbijajo le tisti sklepi, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Zgolj to, da je zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa o zavrnitvi zahteve za izločitev v upravnem postopku dovoljena pritožba, ne more pomeniti, da kadar o izločitvi odloča organ druge stopnje ali kadar takega organa ni, stranka upravnega postopka že lahko nastopa kot tožnik v postopku pred upravnim sodiščem. Taka razlaga bi prebila vsebinski okvir zakona in je zato ni mogoče sprejeti.
To, da zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev ni samostojnega sodnega varstva ne pomeni kršitve ustavnih pravic tožeče stranke, saj to ne pomeni, da ta sploh nima na voljo (učinkovitega) pravnega sredstva zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev. Sodno varstvo je namreč zgolj odloženo, saj bo kršitev pravice do nepristranskega odločanja (ker z zahtevo za izločitev ni uspela) tožeča stranka lahko uveljavljala v okviru tožbe v upravnem sporu zoper končno odločitev tožene stranke (kot bistveno kršitev postopka, ker naj bi pri odločanju sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena, 2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Očitki, s katerimi tožeča stranka nasprotuje pravilnosti in zakonitosti sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev bodo torej predmet presoje zakonitosti končnega akta, izdanega v upravnem postopku na podlagi ZIntPK, če bo ta posegal v njen pravni položaj, kar tudi zadošča ustavnim zahtevam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00078699
ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. OZ člen 6, 6/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
ZKP člen 13, 201, 201/1, 201/1-1, 307, 307/2, 307/4, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. URS člen 30.
povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - neutemeljen pripor - nedovoljeno ravnanje - priporni razlogi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - priporni razlog begosumnosti
Iz določbe tretjega odstavka 542. člena ZKP ne izhaja, da mora obdolženec ravnati storitveno. Določeno je le, da mora ravnati nedovoljeno, skladno z ustaljenim pojmovanjem pa so tovrstna ravnanja lahko storitve kakor tudi opustitve.
Priporni razlog begosumnosti ni bil podan zgolj zato, ker je bil tožnik zaposlen v tujini in se ni udeležil glavne obravnave, ampak predvsem zato, ker je pomembno dejstvo zaposlitve (in bivanja) v tujini zamolčal; še več, lažno je navedel, da je brezposeln in da prebiva na naslovu v Sloveniji.
Pri nedovoljenem ravnanju obdolženca, ki je privedlo do odreditve pripora, gre za celoto okoliščin, ki jih v konkretnih okoliščinah primera ni mogoče umetno deliti na dva ločena dela. Čeprav je bil tožniku najprej odrejen pripor kot disciplinski ukrep za zagotovitev navzočnosti, nato pa pripor iz razloga begosumnosti, so okoliščine, ki so narekovale začetno odreditev pripora, v bistvenem ostale nespremenjene.
delegacija pristojnosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo dolžnika z delom sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - razlog smotrnosti - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je v skladu z 61. členom ZNP-1 predvideno obvezno zaslišanje te osebe, predviden pa je tudi pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1), in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Murski Soboti, saj je nasprotna udeleženka v oskrbi v Puconcih, ki so od navedenega sodišča oddaljeni le nekaj minut vožnje.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 126, 126/2. ZVarD člen 6.
plačilo za poslovno uspešnost - božičnica - pravica do plačila - diskriminacija - bolniška odsotnost - zdravstveno stanje
ZDR-1 delodajalcu ne nalaga niti obveznosti plačila za poslovno uspešnost niti minimalnega zneska tega plačila. Kljub takšni zakonski določbi, ki napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi oziroma pogodbi o zaposlitvi, pa delodajalca zavezuje prepoved diskriminacije. Tudi pri plačilu za poslovno uspešnost mora namreč delavcem zagotoviti enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Ni torej nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu (kar je v praksi pogosto), vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna.
Delovna uspešnost po drugem odstavku 127. člena ZDR‑1 je vezana na delavčev dejanski prispevek delodajalcu v obliki opravljenega dela. V nasprotju s tem in kot izhaja iz poimenovanja instituta, pa je plačilo za poslovno uspešnost vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote. To se običajno presoja po doseganju v planskih aktih družbe načrtovanih ciljev in je odvisna od številnih drugih dejavnikov (med drugim tudi od tržnih razmer, poslovnih odločitev itd.), ne le od kvalitete ali celo zgolj od obsega opravljenega dela delavcev. Plačilo iz naslova poslovne uspešnosti predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja delodajalca.
Še posebej s tega vidika je bila tožnica z delavci, ki niso bili bolniško odsotni (in so bili posledično pri plačilu za poslovno uspešnost obravnavani bolj ugodno), v primerljivem položaju.
Zato so izpolnjeni vsi trije pogoji za ugotovitev diskriminacije: tožnica je bila pri odmeri plačila za poslovno uspešnost manj ugodno obravnavana; razlog za to je bil povezan z osebno okoliščino na njeni strani (zdravstveno stanje); tožnica in delavci, ki so prejeli višje plačilo za poslovno uspešnost, so bili v primerljivi situaciji.
Obnovitveni razlog, ki ga je uveljavljal tožnik (da je šele konec novembra 2023 oziroma 1. 12. 2023 s strani Pošte Slovenije izvedel, da je bila pritožba oddana priporočeno že 8. 11. 2022 in ne šele 9. 11. 2022, kot je to ugotovilo sodišče druge stopnje) ni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, temveč se uvršča med razloge po 2. točki 394. člena ZPP. S tem, ko je bilo pred sodiščem druge stopnje nepravilno ugotovljeno, da je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo vložil prepozno, je bilo tožniku onemogočeno vsebinsko obravnavanje njegove pritožbe (prav to pa tožnik navaja v predlogu za obnovo).
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 68, 95, 36, 36/1, 36/1-6. ZIN člen 28.
napačen pravni pouk - ugotovitev ničnosti - odškodninski zahtevek - pristojnost rednega sodišča - ustavitev inšpekcijskega postopka - redna tožba - tožba po 4. členu ZUS-1 - zavrženje tožbe - ni akt po 2. členu ZUS1 - poseg v pravice ali pravne koristi - procesni sklep - pravni interes - prepozna tožba - zavrnitev pritožbe
Stranke lahko zoper sklep s katerim sodišče prve stopnje ugotovi ničnost upravnega akta po 68. členu ZUS-1 vložijo revizijo.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne predstavlja akta iz prvega oziroma drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
Sklep o ustavitvi postopka je procesni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, vendar je tudi za izpodbijanje tega sklepa potreben pravni interes. Tega pa ima le oseba, ki si s tožbo v upravnem sporu lahko izboljša svoj pravni položaj. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik ni taka oseba. Uspeh s tožbo bi namreč pritožnika ponovno vzpostavil za inšpekcijskega zavezanca in s tem naslovnika morebitnih obveznosti. Tudi ta postopek pa bi se lahko končal le z ustavitvijo ali z izrekom inšpekcijskega ukrepa.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 2/2.
denarna nagrada - vojak - izplačilo nagrade
Drugi odstavek 2. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski je jasen. Iz njega ne izhaja, da bi se nagradi, ki jih opredeljujeta prvi in drugi stavek tega odstavka, kumulirali, kar pomeni, da se izključujeta.
konkurenčna prepoved - konkurenčna dejavnost - zakoniti zastopnik družbe
ZDR-1 v 37. členu določa splošno prepoved škodljivega ravnanja in pri tem navaja dejanja, ki materialno ali moralno škodujejo, ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Tudi opravljanje del in sklepanje poslov v zvezi s prepovedjo konkurence po 39. členu ZDR-1 predstavlja specifično obliko škodljivega ravnanja. Zato je treba to prepoved tolmačiti v tem kontekstu, torej z upoštevanjem splošne prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1. Obe določbi zakona ne varujeta le pred dejanji, ki so splošno škodljiva oziroma škodljiva z vidika konkurence, temveč tudi pred dejanji, ki bi bila lahko škodljiva oziroma bi lahko pomenila konkurenco. To pa pomeni, da opravljanje del in sklepanje poslov iz 39. člena ZDR-1 ne vključuje le že izvedenih dejanj ali že izvedenih poslov, ki so že neposredno konkurenčni dejavnosti, s katero se ukvarja delodajalec, temveč da med takšna ravnanja spadajo tudi dejanja oziroma posli, ki bi lahko pomenili konkurenco in s tem lahko škodovali poslovnim interesom delodajalca. Zadošča večja verjetnost oziroma večja nevarnost vplivanja na interese delodajalca in s tem njegovega oškodovanja. Ne zahtevajo se tudi posledice tega negativnega vpliva, torej že nastala škoda. Potencialna nevarnost seveda mora obstajati in ne sme biti praktično zanemarljiva.
ZUTD člen 8a, 8a/1, 8a/2, 129, 129/1, 129/1-11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - znanje slovenskega jezika - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo že zgolj iz razloga, ker tožnik do 31.12. 2021 ni izkazal znanja slovenskega jezika, ne da bi se opredelilo tudi do njegovih navedb o opravičljivih razlogih za to, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - podizvajalec - gradbišče - delo v tujini - varnost in zdravje pri delu
Odškodninska odgovornost "dejanskega delodajalca" se je v sodni praksi vzpostavila predvsem zaradi dodatne zaščite delavca kot oškodovanca, kar naj bi kvečjemu razširjalo in ne ožilo možnosti delavca za povrnitev škode v zvezi z delovnim razmerjem, ki tako ni vezana nujno zgolj na odškodninsko odgovornost "formalnega" delodajalca. Morebitna odškodninska odgovornost "formalnega" delodajalca zaradi opustitve njegovih dolžnostnih ravnanj lahko obstoji poleg odškodninske odgovornosti "dejanskega delodajalca" in druga ne izključuje nujno prve, kot sta zmotno presodili sodišči nižjih stopenj.