ZOKIPOSR člen 2, 5, 7, 8, 17, 17/1, 17/3. OZ člen 427, 430, 430/2.
dopuščena revizija - prevzem dolga - stranske pravice - obresti - izterjava - položaj upnika - pogoji - poseg v pravni položaj - ohranitev pridobljenih pravic - izbris družbe iz sodnega registra
Izraz »uveljavljajo pod enakimi pogoji« ne dopušča omejevalnega tolmačenja, temveč pomeni ohranitev vseh pravic, ki jih je imel upnik do prvotnega dolžnika – ne le v postopkovnem, temveč tudi v materialnopravnem smislu. Takšno razumevanje zakonskega besedila vodi k zaključku, da mora imeti upnik možnost uveljavljati svojo terjatev zoper novega dolžnika tako, kot bi jo imel zoper prvotnega: obseg njegove terjatve se ne sme omejiti, njegov pravni položaj ne poslabšati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086476
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. URS člen 2, 14, 22. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
formalno pomanjkljiva tožba - poziv za popravo tožbe - rok za popravo tožbe - določitev roka
Poziv, ki ne določa roka za popravo tožbe, ne more biti podlaga za njeno zavrženje, saj lahko sodišče tožbo zavrže le, če je tožnik ne popravi v določenem roku.
ZPP člen 14,15, 339, 339/2, 339/2/8. URS člen 22, 25. ZNP-1 člen 42. DZ člen 141.
dopuščena revizija - sprememba ureditve stikov - spremenjene razmere - načelo otrokove koristi - predlog za začasno odredbo - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Drži sicer, kot je pojasnilo drugostopenjsko sodišče, da ni odločalo o pritožbi v postopku izdaje začasne odredbe, temveč o glavni stvari, in da je odločanje o (tretjem) predlogu za začasni odredbi, za katerega je sicer ugotovilo, da ga prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo, po izdaji sklepa drugostopenjskega sodišča o glavni stvari, brezpredmetno. To pa ne spreminja dejstva, da je odločanje o predlogu za izdajo regulacijske začasne odredbe pred prvostopenjskim sodiščem del istega postopka, kot je postopek o glavni stvari, in da so vse trditve strank o dejstvih, tudi če so podane v predlogu za začasno odredbo, del enotnega procesnega gradiva, ki tvori podlago za odločanje. Prvostopenjsko sodišče zato v svoji dokazni oceni v okviru odločanja o glavni stvari ne bi smelo prezreti predlagateljevih trditev iz tretjega predloga za začasno odredbo.
Ker se drugostopenjsko sodišče v pritožbenem postopku ni opredelilo o pomanjkljivosti obrazložitve prvostopenjskega sodišča oziroma teh pomanjkljivosti ni odpravilo samo, je zagrešilo enako kršitev kot sodišče prve stopnje. Ker predlagatelj ni dobil odgovora na svoje konkretizirane trditve, pri čemer te niso bile očitno neutemeljene, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086168
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 8. URS člen 2, 22, 25, 155. ZVPot člen 24. ZPotK člen 6, 7. OZ člen 6,87. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 370, 378.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - zavrnitev revizije - retroaktivnost - razvoj sodne prakse - pravo EU - ničnost kreditne pogodbe
Sodišča (SEU, za njim pa Ustavno in Vrhovno sodišče) so v odločbah opredelila merila, katere so tiste okoliščine, ki jih mora banka kot dobra strokovnjakinja ob sklenitvi pogodbe z valutno klavzulo predstaviti potrošniku, da lahko štejemo, da je zadostno oziroma učinkovito izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Pri tem s svojo razlago niso posegla v že nastala in zaključena dejanska stanja, temveč so s pravno razlago vsebinsko opredelila abstraktni dejanski stan, katerega uresničenje je pogoj za pravno presojo, ali je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena v skladu z zahtevami prava. Sodišča so tako iskala odgovor na vprašanje, kako bi tedaj (v času sklepanja pogodbe) ravnal dober strokovnjak oziroma kaj bi morala in mogla banka pojasniti kreditojemalcu. Sodna praksa ob nadgrajevanju ni spreminjala vsebine temeljnih načel niti tega, kakšna bi morala biti pojasnila dolžnost pri kreditih z valutno klavzulo. Gre za strokovno vprašanje, na katerega je banka morala znati odgovoriti že tedaj. Banka je kot dobra strokovnjakinja morala vedeti, da so valutni tečaji podvrženi nihanjem, ki lahko pomembno vplivajo na kreditojemalčevo obveznost. Iz preteklih gibanj CHF je bilo razvidno, da gre za valuto, ki je bila podvržena občasnim večjim nihanjem, vključno s periodično apreciacijo. Čeprav konkretnega obsega in časa morebitne apreciacije ni bilo mogoče natančno napovedati, je banka kot strokovna institucija morala poznati (oziroma bi kot dobra strokovnjakinja lahko poznala) spekter možnih valutnih tveganj in njihov potencialni vpliv na obveznosti kreditojemalca. Čim je tako, ji načelo vestnosti in poštenja narekuje dolžnost razkritja. Narekuje ji jo danes in narekovala ji jo je že ob sklepanju sporne pogodbe. Zato ne gre ne za pravo niti za nepravo retroaktivnost. Gre le za primer iz preteklosti, ki ga sodišče presoja danes na temelju starega zakona in upoštevajoč razvijajočo se sodno prakso. Sodišče druge stopnje torej z uporabo stališč novejše sodne prakse ni obšlo prepovedi povratne veljavnosti predpisov, saj je le napolnilno je pravni standard "pojasnila dolžnost" z védenjem, kako bi v času, ko sta pravdni stranki sklenili kreditno pogodbo, ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen revizijski razlog - pomembno pravno vprašanje - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - ugotovitev obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nezakonitost odločbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog ne zadosti zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Pretežni del predloga se osredotoča na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Z razlogi, ki jih je navedlo drugostopenjsko sodišče, se tožnica argumentirano ne sooči in ne pojasni, v čem in zakaj naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita.
ZTLR člen 54. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - prekarij - pravica stranke do izjave - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - pravne napake - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - splošna krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - lega nepremičnine
V obravnavanem primeru prebivališče nasprotne udeleženke ni znano, iz uradnih evidenc pa izhaja, da je nasprotna udeleženka slovenska državljanka. Ker je nasprotna udeleženka vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnine v katastrski občini, ki leži na sodnem območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, in ker je to sodišče postopek že začelo, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP‑1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00086299
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. DZ člen 64, 239, 239/2, 264. URS člen 2, 14, 22.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - omejena poslovna in procesna sposobnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča o postavitvi osebe pod delno stalno skrbništvo v vseh upravno pravnih ter sodnih postopkih pred vsemi pristojnimi organi, glede na trditev Centra za socialno delo Posavje ter ostali dokazni postopek, pravilna?
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - valutno tveganje - prepoved retroaktivnosti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZP-1 člen 3, 156, 156/1. ZCestn člen 50a, 50a/1, 42, 42/1, 42/1-1. URS člen 22.
prekrški - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - zakonski znaki prekrška - odgovornost za prekršek - podzakonski akt - veljavna elektronska vinjeta - namenska razlaga - elektronska vinjeta z napačnim podatkom o registrski številki vozila
Splošni akt o cestninjenju skladno s 3. členom ZP-1 (po argumentu a contrario) posameznega ravnanja ne more določiti kot prekršek, hkrati pa takšen akt nikakor ne more urejati niti odgovornosti zanj.
Namen (ratio) obravnavane določbe 50.a člena ZCestn je zlasti v plačilu ustreznega nadomestila za uporabo cestninskih cest in na drugi strani sankcioniranje tistih posameznikov, ki tega ne storijo. V ta krog pa ni mogoče uvrstiti tistih uporabnikov, ki so plačilo elektronske vinjete dejansko izvedli, vendar je pri tem prišlo do napake v zapisu zahtevanih podatkov (registrske označbe) s strani tretje osebe - prodajalca.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
S sklepom VIII R 14/2016 z dne 11. 10. 2016, na katerega se sklicuje predlog, je vrhovno sodišče v zadevi istega tožnika resda določilo za odločanje drugo sodišče. Pri tem je upoštevalo, da je tožnik zet bivše sodnice, ki je bila dolgoletna sodelavka drugih sodnikov, da so bili na strani dveh sodnic razlogi za izločitev in da je šlo za manjše sodišče. Te okoliščine se od okoliščin, ki jih izpostavlja obravnavani predlog, razlikujejo predvsem po tem, da je sedaj minilo že cca. 10 let od upokojitve tožnikove tašče. Ta je sedaj v razmerju s sodniki le še kot mediatorka, kar pa ne predstavlja zadostnega razloga za ugoditev predlogu. Poleg tega predlog obdobij sodelovanja s tožnikovo taščo ali s tožnikom ne specificira, ampak se le pavšalno sklicuje na preteklost. Navedeno ne utemeljuje delegacije pristojnosti.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - sklep predsednika Vrhovnega sodišča - izločitev predsednika višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika
Predsednik Vrhovnega sodišča v ravnanju predsednice višjega sodišča s prejeto vlogo z dne 3. 7. 2024 utemeljeno ni prepoznal nobene okoliščine, ki bi objektivno vzbujala dvom o njeni nepristranskosti. To, da na tožnikovo vlogo z dne 3. 7. 2024 ni posebej odgovorila, temveč jo je odstopila sodišču prve stopnje, pri katerem se je nahajala zahteva za izločitev predsednice sodišča prve stopnje, v ničemer ne utemeljuje obstoja razloga za izločitev. Enako velja za njeno odločitev o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev predsednice sodišča prve stopnje. Zgolj nezadovoljstvo tožnika s to odločitvijo ne utemeljuje zahtevane izločitve.
Ob upoštevanju stališč SEU in naše ureditve pravice do plačanega letnega dopusta ter njegove izrabe je pomembno upoštevati, na kakšen način lahko delodajalec zadosti (vsebinskim) zahtevam glede obvestitve delavca o (preostalem) letnem dopustu, ga spodbudi k izrabi in opozori na posledice neizrabe ter kdaj oziroma do kdaj mora to storiti.
Zgolj obvestilo delodajalca delavcu o pripadajočem letnem dopustu za tekoče leto do 31. marca (drugi odstavek 160. člena ZDR-1) ne zadošča za izpolnitev obravnavane pojasnilne obveznosti, saj je po stališčih SEU vloga delodajalca vsebinsko zahtevnejša.
Nerazumljivo bi bilo delodajalcu očitati opustitev navedene obveznosti do konca tekočega leta za primer, če je delavec v dogovoru z delodajalcem pravočasno planiral izrabo preostanka dopusta prav ob koncu leta ali v dovoljenem obdobju za prenos - do 30. junija naslednjega leta (v primerih odsotnosti iz četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 celo do 31. decembra naslednjega leta) oziroma je delavec planiral izrabo dopusta celo kako drugače, delodajalec pa je s tem soglašal. V takšnih primerih bi bilo predhodno pozivanje delavca, naj izrabi dopust že pred tem, v nasprotju s prejšnjim dogovorom delavca in delodajalca o datumu in obdobju izrabe dopusta.
ZSPJS člen 17, 17a, 22a. ZSSloV člen 2. ZDR-1 člen 6, 126, 127, 207. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 45. KPJS člen 31.
dopuščena revizija - vojaška oseba - sindikalni zaupnik - ocena delovne uspešnosti - službena ocena - diskriminacija
Navedena pravila ne utemeljujejo stališča sodišča druge stopnje o diskriminaciji tožnika, s tem da tožnik niti ni postavil denarnega zahtevka zaradi znižanja plače. Glede na postavljeni zahtevek je treba odločiti le, ali je toženka dolžna za tožnika izdelati oceno redne delovne uspešnosti. Revizijsko sodišče ne izključuje možnih primerov diskriminacije oziroma neenake obravnave sindikalnih zaupnikov v primerjavi z ostalimi javnimi uslužbenci glede plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (6. člen ZDR-1), vendar pa mora biti v takšnih primerih izpolnjen pogoj, da so delavci v zvezi s spornim institutom v primerljivem položaju. Kot že obrazloženo, institut redne delovne uspešnosti predpostavlja ocenjevanje dela, ki ga delavec opravi za delodajalca, kar pa za sindikalne zaupnike, ki polni delovni čas opravljajo delo samo za sindikat, ne velja. Ocenjevanje teh sindikalnih zaupnikov s strani delodajalca je nezdružljivo z naravo njihovega dela oziroma opravljanjem sindikalne funkcije. Zato medsebojna primerjava navedenih položajev za namen ocenjevanja redne delovne uspešnosti (in službenega ocenjevanja) ni ustrezna.
ZDR-1 člen 162, 162/5. ZNOMCMO člen 20. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 20.
dopuščena revizija - misija - napotitev na delo v tujini - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Določba petega odstavka 162. člena ZDR-1 skupaj z 20. členom KPP omogoča izrabo letnega dopusta, pridobljenega v času dela v tujini, do konca naslednjega koledarskega leta za letni dopust, za katerega ni bila mogoča izraba v tujini, če je napotitev trajala najmanj šest mesecev. Pri tem pri dveh napotitvah tožnika na misijo v tujino v letu 2020 ni izpolnjen pogoj šestmesečnega dela v tujini, ki ga določa peti odstavek 20. člena KPP. Tudi določba 20. člena ZNOMCMO ureja položaj, ko delavec ne more izrabiti odmerjenega letnega dopusta za tekoče leto, ko je napoten na delo v tujino. Sporni dnevi neizrabljenega letnega dopusta za leto 2020 pa se ne nanašajo na delo tožnika v tujini.