obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opredeli okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost pravnega vprašanja, temveč se v predlogu osredotoča le na konkretno zadevo. S prvim postavljenim vprašanjem graja napačno uporabo materialnega prava, vendar pri tem ne navede niti, katero pravno pravilo naj bi sodišči prve in druge stopnje prekršili. V drugem vprašanju zatrjevanih kršitev postopka prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opisuje. V predlogu tudi ni mogoče prepoznati konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, v čem naj bi zastavljena vprašanja rešilo nezakonito. Prav tako prva nasprotna udeleženka niti ne zatrjuje neenotnosti sodne prakse, niti odstopa od morebitne obstoječe sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086486
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371. ZUstS člen 23, 23/2.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - kondikcijski zahtevek - posledice ničnosti - pravila vračanja - nadomestilo za uporabo - glavnica - obresti - obogatitev - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - kaznovanje stranke - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi je predlagateljica res sodnica Višjega sodišča v Ljubljani. Vendar ne nastopa kot državljanka, ki bi v postopku varovala svoje pravice in uveljavljala svojo pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Predlagateljica je podala predlog za kaznovanje kot sodnica, ki v konkretnem sodnem postopku izvaja sodno oblast. Gre za bistveno razlikovalno okoliščino od zadev, kjer je sodnik stranka postopka. S tem, ko o predlogu odloča drug sodnik istega sodišča (tako je predvideno v zakonu), je varovano načelo nepristranskosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086487
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371. ZUstS člen 23, 23/2.
pravila vračanja - nadomestilo za uporabo - glavnica - obresti - obogatitev - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - kondikcijski zahtevek - posledice ničnosti - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 7, 138, 139, 141.
razmerja med starši in otroki - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki otrok s starši - obseg opredelitve stikov - počitnice - bolezen otroka - največja korist otroka - praznik - nadomestni stiki - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - spremenjena sodna praksa - analogna uporaba zakona - vračilo davka - obračun davčnega odtegljaja - davčni inšpekcijski nadzor - delna ugoditev predlogu - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je lahko spremenjena sodna praksa, ki ugotavlja, da organ materialne določbe ni pravilno uporabil, podlaga za analogno uporabo 97. člena ZDavP-2 v primerih zahteve vračila davka, plačanega na podlagi obračuna davčnega odtegljaja predloženega v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora po 140. a členu ZDavP-2?
služnost poti - stvarna služnost hoje in vožnje - spremenjene razmere - sprememba okoliščin - dostopna pot - nekoristna stvarna služnost - potrebnost in koristnost služnosti - potrebe gospodujočega zemljišča - obremenitev služeče stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
mednarodna in subsidiarna zaščita - obveznost pridobitve, proučitve in upoštevanja informacij o izvorni državi - utemeljen strah pred preganjanjem - preteklo ali bodoče preganjanje
Pritožnica se pri oceni, da dejanja, ki jih zatrjuje tožnik, ne pomenijo preganjanja, opira izključno na njegov opis preteklih dogodkov. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je namen zaščite v obliki enega od statusov varstvo osebe pred bodočim preganjanjem (ki je lahko nadaljevanje preteklega preganjanja ali začetek preganjanja, ki je prosilcu do zapustitve izvorne države le grozilo, ni pa še bilo udejanjeno) ali resno škodo v primeru vrnitve v izvorno državo. Za priznanje mednarodne zaščite ni odločilno zgolj to, ali je bil prosilec že izpostavljen dejanjem preganjanja ali resni škodi. Zato mora pristojni organ vedno presojati, ali obstaja utemeljen strah prosilca, da bo v prihodnosti (ob vrnitvi v izvorno državo) izpostavljen tveganju.
molk organa - spor polne jurisdikcije - jasen in konkreten predlog - jasen izrek - zavrnitev pritožbe
Če tožnik vlaga tožbo v sporu polne jurisdikcije, mora tožbeni zahtevek vsebovati zahtevo, kakšna naj bo meritorna odločitev sodišča o upravni zadevi (ali javnopravni stvari), torej jasen in določen predlog sodišču, kako naj se glasi tak izrek sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00086485
ZNP-1 člen 61, 62. ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - daljše trajanje - restriktiven pristop - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da ni bistveno, ali bo prevoz trajal nekaj minut več ali manj. Namen prenosa krajevne pristojnosti zaradi smotrnosti ni dlakocepsko iskanje do metra bližjega sodišča.
ZPP člen 67, 70, 73/2. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 23.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev sodnika - predsednik sodišča - podpredsednik sodišča - napake v postopku - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Očitki o pristranskosti razpravljajoče sodnice bi morda lahko bili zgolj razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. V zvezi z navedbami nasprotne udeleženke, da ni mogoče pričakovati, da bo predsednik sodišča izločil razpravljajočo sodnico, ki jo je sam imenoval za podpredsednico, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da podpredsednika sodišča imenuje Sodni svet (62.b člen ZS in 23. člen ZSSve). Sicer pa ima nasprotna udeleženka možnost zahtevati tudi izločitev predsednika sodišča (drugi odstavek 73. člena ZPP). Prav tako predsednik sodišča skladno z ZS in Sodnim redom nima vpliva na dodeljevanje spisov in na vsebino odločanja posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo pravna sredstva po ZVPSBNO. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3, 343, 343/4.
pritožba v upravnem sporu - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nedovoljena pritožba v upravnem sporu - pooblaščenec brez opravljenega PDI - zavrženje pritožbe
Po določbi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 se sklep, izdan v upravnem sporu, izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Zato v upravnem sporu ni mogoče uporabiti določb drugih zakonov, ki pritožbe zoper posamezne sklepe sicer dopuščajo. Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se postopek prekine na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako pritožba ni dovoljena na podlagi določbe drugega odstavka istega člena ZUS-1, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
Poleg tega lahko po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ta pogoj ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00086219
ZUS-1 člen 17.
aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku
Položaj tožnika v upravnem sporu ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je lahko aktivno legitimirana v upravnem sporu samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ne pa tudi oseba, ki bi tak položaj sicer lahko imela, pa ga ni imela.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZMZ-1 člen 20, 21, 21/1, 22, 23, 23/1, 23/1-8, 28, 31, 44.
mednarodna in subsidiarna zaščita - mednarodna zaščita - ugotavljanje pogojev za status begunca oziroma za subsidiarno zaščito - nepriznan status begunca - status subsidiarne zaščite - resna škoda v smislu 28. člena ZMZ - dokazno breme prosilca zdravstvena oskrba
Pritožnik bi moral vsaj zatrjevati, da bi bila zdravstvena oskrba v Tuniziji nezadostna oziroma taka, da bi vodila v nehumano in nečloveško ravnanje v smislu kršitve 3. člena EKČP. Šele tedaj bi dokazno breme prešlo na toženko. Po ustaljeni razlagi Vrhovnega sodišča je treba informacije o izvorni državi pridobiti in analizirati le, če so v povezavi z zatrjevanji prosilca, ki izkazujejo preganjanje oziroma utemeljen strah pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, torej kadar je podan subjektivni element. Če ta element ni podan, ker okoliščine ali dejanja, ki jih prosilec zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, toženki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav ni treba preverjati glede na informacije o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja. Smiselno enako po presoji Vrhovnega sodišča velja tudi za resno škodo iz 28. člena ZMZ-1, kar je predmet presoje v obravnavanem primeru. Če bi pritožnik prošnjo za mednarodno zaščito vložil (tudi) iz razloga, ker bi bil ob vrnitvi v izvorno državo izpostavljen resni škodi zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe - bi se moral tega razloga (logično) tudi zavedati že ob vložitvi prošnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00086568
KZ-1 člen 49. ZKP člen 372, 372/5.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev kazenskega zakona - odmera kazni - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - dejanske okoliščine - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP je podana v primeru prekoračitve pravice, ki jo ima sodišče po zakonu v zvezi z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oz. z odločbo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi. Prekoračitev pomeni izrek katere od odločb zunaj zakonskih meja, izrek kazenske sankcije, ki je zakon ne pozna, ali sankcije, ki bi morala biti izrečena oz. je bila kazenska sankcija odmerjena samovoljno ali arbitrarno. Pri slednjem ne gre za odmero na podlagi nepopolno ali zmotno ugotovljenih dejanskih okoliščin, kot to po umestni pripombi vrhovnega državnega tožilca izhaja iz obrazložitve v tem delu zahteve, temveč za odmero, pri kateri se sodišče sploh ne bi oziralo na dejanske okoliščine iz 49. člena KZ-1.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen revizijski razlog - pomembno pravno vprašanje - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - ugotovitev obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nezakonitost odločbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog ne zadosti zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Pretežni del predloga se osredotoča na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Z razlogi, ki jih je navedlo drugostopenjsko sodišče, se tožnica argumentirano ne sooči in ne pojasni, v čem in zakaj naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - splošna krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - lega nepremičnine
V obravnavanem primeru prebivališče nasprotne udeleženke ni znano, iz uradnih evidenc pa izhaja, da je nasprotna udeleženka slovenska državljanka. Ker je nasprotna udeleženka vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnine v katastrski občini, ki leži na sodnem območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, in ker je to sodišče postopek že začelo, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP‑1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.
odločanje o reviziji po ponovljenem sojenju - sodni precedens - sprejeto stališče Vrhovnega sodišča - revizija - učinkovitost pravnega sredstva - okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega - redna obratovalna varnost procesa - tveganje večjih nesreč naprave - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - obrat v smislu Direktive Seveso III - ukrepi - preprečevanje večje nesreče - delna odločba - pogoji za izdajo dovoljenja - učinkovito sodno varstvo - varstvo okolja - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - način izvršitve odločitve
Precedenčnost po svojem bistvu pomeni vezanost na pravna stališča Vrhovnega sodišča iz druge predhodne, po vsebini v bistvenem enake in zato za sodno presojo upoštevne odločitve. Pri odločanju v novi zadevi je odstop Upravnega sodišča od navedenih precedenčnih stališč mogoč, vendar le izjemoma. Še bolj pa je poudarjena vezanost Upravnega sodišča na stališča Vrhovnega sodišča, ki so bila sprejeta pri odločanju o reviziji (ali drugem pravnem sredstvu) v upravnem sporu v isti zadevi, saj gre pri tem za spoštovanje pravnomočnosti pravne presoje Vrhovnega sodišča in ob tem tudi uspeha stranke s pravnim sredstvom, ki mora biti učinkovito. Oboje bi bilo povsem izničeno, če bi lahko Upravno sodišče od navedenega odstopalo zgolj zaradi lastnega nestrinjanja z opravljeno presojo Vrhovnega sodišča. Glede na navedeno je bilo nepotrebno in vsebinsko nebistveno razpravljanje v ponovljenem postopku o (ne)pravilnosti stališč Vrhovnega sodišča v revizijskem sklepu X Ips 8/2023 z dne 5. 4. 2023, ki ga je vodilo Upravno sodišče s strankami tega upravnega spora.
Iz že sprejetih stališč Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 8/2023 izhaja, da ZVO-1 ob pravilni razlagi zahteva, da se z okoljevarstvenim dovoljenjem za napravo, ki lahko povzroča onesnaženje večjega obsega (IED naprava), celovito obravnava tako redna obratovalna varnost procesa kot tveganje večjih nesreč naprave. Teh vprašanj skladno ni mogoče obravnavati ločeno, kar velja tudi za odločanje o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi 78. člena ZVO-1. Zato je treba v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za IED napravo ugotoviti tudi, ali je taka naprava hkrati obrat v smislu Direktive Seveso III in, če je odgovor pritrdilen, presoditi, ali so ukrepi za preprečevanje nesreč in njihovih posledic, ki so (ali bi morali biti) vključeni v okoljevarstveno dovoljenje po 86. členu ZVO-1, ustrezno vključeni tudi v spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za IED napravo.
Pri odločanju o okoljevarstvenem dovoljenju za IED napravo ni mogoče izdati delne odločbe, če bi se s tem kršilo zahtevo po presoji vseh upoštevnih pogojev za izdajo takega dovoljenja. Delna odločba je možna zgolj tedaj, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih (219. člen ZUP) in nikakor ne pomeni, da je mogoče le delno presoditi izpolnjevanje pogojev za odločitev v upravni zadevi in izdati odločbo, še preden je presojeno tudi o ostalih.
V zadevi je treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo revidentki, ki je s svojo tožbo uspela dokazati, da je izpodbijani upravni akt nezakonit. Po drugi strani pa je treba hkrati preprečiti, da bi se zaradi odločitve v tem upravnem sporu poslabšalo varstvo okolja kot ustavne dobrine in še pred končno odločitvijo v zadevi nesorazmerno poslabšal položaj stranke z interesom. To bi oboje lahko nastopilo, če bi zaradi odprave izpodbijanega akta takoj prenehale veljati zahteve, ki jih za obratovanje zadevne IED naprave s ciljem varstva okolja določa prav izpodbijana sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Zato je na podlagi analogije intra legem Vrhovno sodišče v izreku določilo način izvršitve svoje odločbe, ki je že mogoč v sporih zaradi varstva ustavnih pravic (glej 66. člen ZUS-1). Na tej podlagi je določilo, da se do izvršljivosti nove odločitve v ponovnem postopku v zadevi še naprej uporablja izpodbijani upravni akt, ki bo z novo odločbo torej nadomeščen (v ustreznih delih ali v celoti), ko bo nova odločitev začela učinkovati (224. člen ZUP, peti odstavek 78. člena ZVO-1).