solastnina - upravljanje solastne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - oddaja solastne stvari v zakup (najem) - soglasje solastnikov - tožba na izpraznitev solastne stvari - aktivna legitimacija
Po določbi tretjega odstavka 15. člena ZTLR oddaja solastne stvari v zakup (najem) spada med posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, zaradi česar en solastnik ne more stvari oddati v najem brez soglasja drugega.
ara - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - odgovornost pogodbene stranke, ki je prejela aro
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo. Ker sta iz prodajne pogodbe z dne 1.4.1993 razbrali, da je bila med tožnikom in tožencem dogovorjena in plačana ara, sta pravilno uporabili določila o ari, ki so uzakonjena v 79. do 83.
členu ZOR. Glede na to, da je v 80. členu ZOR predvidena različna usoda are v primeru neizpolnitve pogodbe zaradi razlogov na strani ene ali druge pogodbene stranke, sta pravilno ugotavljali odgovornost za neizpolnitev pogodbe. Ob ugotovitvi, da toženec kot prodajalec nepremičnine ni overil svojega podpisa na pogodbi, sta pravilno odločili, da je povzročil okoliščine, ki so privedle do upravičenega odstopa tožnika od pogodbe, in da mora po drugem odstavku 80. člena ZOR povrniti aro.
ZDoh člen 84. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku člen 125.
dohodnina - rok za uveljavljanje posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane
Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS, št. 87/97) je zavezanec za dohodnino glede na določbo 84. člena Zakona o dohodnini lahko uveljavljal zmanjšanje osnove za dohodnino iz naslova posebne olajšave za vzdrževane družinske člane le do preteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine. Šele z uveljavitvijo navedenega zakona je zavezanec lahko uveljavljal zmanjšanje osnove za dohodnino iz naslova posebnih olajšav tudi po preteku tega roka, vendar najkasneje v roku za pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine.
povrnitev negmotne škode - višina odškodnine - neupravičena pridobitev - vračilo preveč plačane odškodnine - pojem neutemeljenega plačila - zavarovalnica
Tožena stranka je zahtevala vračilo odškodnine, ki jo je plačala na podlagi pravnomočne sodbe, pa je kasneje z odločitvijo o reviziji pravna podlaga odpadla, ker je revizijsko sodišče znižalo odškodnino za nepremoženjsko škodo. Sodišči sta utemeljeno zavrnili tožnikov ugovor, da ni šlo za primer po 216. členu ZOR, ki bi mu omogočal, da obdrži prejeto, ker ni šlo za neutemeljeno plačilo. Zavarovalnica je namreč plačala odškodnino zato, ker je sodišče tako odločilo s pravnomočno sodbo, ne pa po svoji volji. Tožena stranka je spoštovala pravni red v državi in pravnomočno sodno odločitev, zato ji to ne more biti v škodo.
ZUS člen 76. ZUP (1986) člen 242, 242/1. ZUN člen 53.
odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - lokacijsko dovoljenje
Če iz listin (notarskega zapisa in darilne pogodbe) ne izhaja, da bi bili pravni predniki zemljiškoknjižni lastniki oz. imetniki pravice uporabe parcel, na katere se nanaša lokacijsko dovoljenje, navedeno ne more biti podlaga za izkazovanje razpolagalne pravice v smislu 53. člena ZUN.
KZ (1951) člen 90, 108, 109. Uredba o vojaških sodiščih člen 14. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3-6, 18. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - določenost kaznivega dejanja
Inkriminacija po 14. členu Uredbe o vojaških sodiščih, po kateri so narodni sovražniki vsi, ki so izdali narodno borbo in bili v zvezi z okupatorjem, je premalo določna, da bi služila za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja.
bistvena kršitev pravil upravnega postopka - dana možnost izjave stranki o dejstvu, ki izhaja iz listine, ki jo je predložila sama
Ni podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke 3. odstavka 25. člena ZUS, če stranki ni bila posebej dana možnost, da se izjavi o dejstvu, ki izhaja iz listine, ki jo je predložila stranka sama.
ZPP člen 18, 19/1, 23, 24, 25, 26, 30.URS člen 23. ZDru člen 2, 19.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna pristojnost - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - stvarna pristojnost - društva
Določbe ZPP omogočajo sodišču, da podvomi o svoji stvarni pristojnosti, določi drugo stvarno pristojno (redno ali specializirano) sodišče in mu zadevo po pravnomočnosti odstopi (prvi odstavek 23. člena ZPP).
Problem obravnave pravne narave spora in resnične stvarne pristojnosti nastopi šele tedaj, če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, sproži spor o pristojnosti (24. do 26. člen ZPP).
Zahteva za varstvo zakonitosti torej v tem delo izpodbijanemu pravnomočnemu sklepu neutemeljeno očita kršitev določb ZPP o stvarni pristojnosti, predvsem pa se neutemeljeno (preuranjeno) spušča v razlago, kakšno pravno razmerje je med strankama spora podano in ali je odločitev o stvarni nepristojnosti v skladu z določbami ZDru in določbami ZUS.
revizija, ki jo vloži pravdna stranka sama - dovoljenost revizije
Revizijo vloži samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). V tej zadevi je revizijo vložil toženec sam. Kot svojo izobrazbo je navedel, da je univ. dipl. sociolog, zato ne pride v poštev izjema po četrtem odstavku 86. člena ZPP, po kateri sme stranka izjemoma vložiti revizijo sama, če ima opravljen pravniški državni izpit.
izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je zagovornik s predlogoma za zaslišanje dveh prič dokazoval obsojenkin alibi, predloga pa je podal šele v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, gre za izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja in ne za uveljavljanje kršitve jamstev iz 3. alinee 29. člena Ustave.
vojaška kazniva dejanja - sovražno govorjenje o vojski
Ker obsojenec ni napadel v 16. členu Zakona o vojaških kaznivih dejanjih navedenih kazenskopravnih varovanih objektov, to pa so bile oborožene sile FLRJ ter oblastni organi in ustanove FLRJ, niso bili podani znaki kaznivega dejanja po navedenem členu.
Če je predlagana obnova postopka iz razloga po 9. točki 249. člena ZUP (osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe), je pomembna tudi okoliščina, ali je predlagatelj obnove vedel za postopek ali ne.
Tudi če ne bi šlo za splošni akt, v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe Ustavnega sodišča že zato, ker akta najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni pristojno presojati ne upravno in ne kako drugo sodišče v državi.
priglasitev del - dokaz o razpolaganju z zemljiščem
V postopku zaradi izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del na zemljišču, ki je v solastnini etažnih lastnikov (idealna solastnina), je investitor dolžan predložiti dokaz, da s posegom v prostor soglašajo vsi solastniki tega zemljišča.
Če se okoliščine niso spremenile, se sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici ne more spuščati v oceno utemeljenega suma in pravilnosti pravne opredelitve obdolženčevih ravnanj.
Koluzijske nevarnosti ni mogoče utemeljevati z dejstvom, da je zoper obdolženca uveden še drug kazenski postopek in da je podana upravičena bojazen, da bo obdolženec v novem postopku uničil sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo oviral potek novega kazenskega postopka s tem, da bo vplival na priče, udeležence ali prikrivalce.