povrnitev negmotne škode - višina odškodnine - neupravičena pridobitev - vračilo preveč plačane odškodnine - pojem neutemeljenega plačila - zavarovalnica
Tožena stranka je zahtevala vračilo odškodnine, ki jo je plačala na podlagi pravnomočne sodbe, pa je kasneje z odločitvijo o reviziji pravna podlaga odpadla, ker je revizijsko sodišče znižalo odškodnino za nepremoženjsko škodo. Sodišči sta utemeljeno zavrnili tožnikov ugovor, da ni šlo za primer po 216. členu ZOR, ki bi mu omogočal, da obdrži prejeto, ker ni šlo za neutemeljeno plačilo. Zavarovalnica je namreč plačala odškodnino zato, ker je sodišče tako odločilo s pravnomočno sodbo, ne pa po svoji volji. Tožena stranka je spoštovala pravni red v državi in pravnomočno sodno odločitev, zato ji to ne more biti v škodo.
solastnina - upravljanje solastne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - oddaja solastne stvari v zakup (najem) - soglasje solastnikov - tožba na izpraznitev solastne stvari - aktivna legitimacija
Po določbi tretjega odstavka 15. člena ZTLR oddaja solastne stvari v zakup (najem) spada med posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, zaradi česar en solastnik ne more stvari oddati v najem brez soglasja drugega.
ara - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - odgovornost pogodbene stranke, ki je prejela aro
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo. Ker sta iz prodajne pogodbe z dne 1.4.1993 razbrali, da je bila med tožnikom in tožencem dogovorjena in plačana ara, sta pravilno uporabili določila o ari, ki so uzakonjena v 79. do 83.
členu ZOR. Glede na to, da je v 80. členu ZOR predvidena različna usoda are v primeru neizpolnitve pogodbe zaradi razlogov na strani ene ali druge pogodbene stranke, sta pravilno ugotavljali odgovornost za neizpolnitev pogodbe. Ob ugotovitvi, da toženec kot prodajalec nepremičnine ni overil svojega podpisa na pogodbi, sta pravilno odločili, da je povzročil okoliščine, ki so privedle do upravičenega odstopa tožnika od pogodbe, in da mora po drugem odstavku 80. člena ZOR povrniti aro.
Škodljive posledice kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 1. odstavku 258. člena ZKP so nastale s tem, ko je pristojni državni organ, ki ga je obdolženec spravil v zmoto, izdal potno listino neupravičeni osebi. Taka dejanja ob upoštevanju okoliščine, da so zlorabe slovenskih potnih listin kot identifikacijskih listin v porastu, niso dejanja, katerih nevarnost bi bila neznatna. Obdolženec pa je poleg tega dejanje storil z direktnim naklepom čeprav ne iz koristoljubnih namenov. V takem primeru zato ne gre za dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ.
Brez ugotavljanja, kaj vse je predmet denacionalizacije po pravočasno vloženi vlogi, ni podlage za ugotovitev, da gre pri komasaciji za novo, vendar prepozno vloženo zahtevo za denacionalizacijo.
KZ (1951) člen 90, 108, 109. Uredba o vojaških sodiščih člen 14. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3-6, 18. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - določenost kaznivega dejanja
Inkriminacija po 14. členu Uredbe o vojaških sodiščih, po kateri so narodni sovražniki vsi, ki so izdali narodno borbo in bili v zvezi z okupatorjem, je premalo določna, da bi služila za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja.
bistvena kršitev pravil upravnega postopka - dana možnost izjave stranki o dejstvu, ki izhaja iz listine, ki jo je predložila sama
Ni podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke 3. odstavka 25. člena ZUS, če stranki ni bila posebej dana možnost, da se izjavi o dejstvu, ki izhaja iz listine, ki jo je predložila stranka sama.
ZPP člen 18, 19/1, 23, 24, 25, 26, 30.URS člen 23. ZDru člen 2, 19.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna pristojnost - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - stvarna pristojnost - društva
Določbe ZPP omogočajo sodišču, da podvomi o svoji stvarni pristojnosti, določi drugo stvarno pristojno (redno ali specializirano) sodišče in mu zadevo po pravnomočnosti odstopi (prvi odstavek 23. člena ZPP).
Problem obravnave pravne narave spora in resnične stvarne pristojnosti nastopi šele tedaj, če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, sproži spor o pristojnosti (24. do 26. člen ZPP).
Zahteva za varstvo zakonitosti torej v tem delo izpodbijanemu pravnomočnemu sklepu neutemeljeno očita kršitev določb ZPP o stvarni pristojnosti, predvsem pa se neutemeljeno (preuranjeno) spušča v razlago, kakšno pravno razmerje je med strankama spora podano in ali je odločitev o stvarni nepristojnosti v skladu z določbami ZDru in določbami ZUS.
izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je zagovornik s predlogoma za zaslišanje dveh prič dokazoval obsojenkin alibi, predloga pa je podal šele v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, gre za izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja in ne za uveljavljanje kršitve jamstev iz 3. alinee 29. člena Ustave.
revizija, ki jo vloži pravdna stranka sama - dovoljenost revizije
Revizijo vloži samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). V tej zadevi je revizijo vložil toženec sam. Kot svojo izobrazbo je navedel, da je univ. dipl. sociolog, zato ne pride v poštev izjema po četrtem odstavku 86. člena ZPP, po kateri sme stranka izjemoma vložiti revizijo sama, če ima opravljen pravniški državni izpit.
vzgojni ukrep izključitve iz šole - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji - izkazanost hujših škodljivih posledic
Že v zahtevi za izdajo začasne odredbe je treba predlagati obliko začasne ureditve stanja in konkretizirati hujše škodljive posledice, ki naj se odvrnejo. Izključitev iz šole je vzgojni ukrep, določen v 55. členu Zakona o poklicnem strokovnem izobraževanju, zato kot z zakonom predvidena sankcija ne more že sam po sebi predstavljati hujše posledice.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o ugovoru zoper obtožnico
Pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, razen če gre za pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora. Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico, je zato nedovoljena.
razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - prenehanje pravice do preživnine - zunajzakonska skupnost - dovoljenost revizije - spor o preživljanju
83. člen ZZZDR določa, da pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo prejema, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali če sklene novo zakonsko zvezo. Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožnica od leta 1993 dalje živela v izvenzakonski skupnosti, sta pravilno razsodili, da je izgubila pravico do preživnine in da preživninska obveznost tožnika preneha s 27.2.1996, ko je vložil tožbo. Izvenzakonska skupnost ima namreč po 12. členu ZZZDR enake pravne posledice kot zakonska zveza.
Kadar se vozniku avtomobila bliža po njegovem pasu ceste nasproti vozeči avtomobil, katerega voznik to počne brez opaznega razloga, umik prvega voznika v levo (ker desno tega odbojna ograja ne dopušča), da bi preprečil čelno trčenje, ustreza okoliščinam, v katerih je nastala nevarnost (drugi odstavek 162. člena ZOR).
Če je predlagana obnova postopka iz razloga po 9. točki 249. člena ZUP (osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe), je pomembna tudi okoliščina, ali je predlagatelj obnove vedel za postopek ali ne.
Tudi če ne bi šlo za splošni akt, v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe Ustavnega sodišča že zato, ker akta najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni pristojno presojati ne upravno in ne kako drugo sodišče v državi.