svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - vlaganja v nepremičnino - adaptacija
Ni pravne podlage, ki bi preprečevala veljavnost sklenjenega dogovora, po katerem bo tožeča stranka z vlaganji v hišo pridobila lastninsko pravico na vložku kot sorazmernem deležu glede na vrednost cele stvari (svoboda urejanja obligacijskih razmerij - 10. člen ZOR). Stvar dokazne presoje je, ali je dogovor bil uresničen in ali je prišlo do povečanja vrednosti stvari in v kakšnem odstotku.
upravičenci do denacionalizacije - prodaja nepremičnine - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - arondacija
Neplačila kupnine ni mogoče šteti za okoliščino, ki bi predstavljala silo, grožnjo ali zvijačo državnega organa ali predstavnika oblasti.
Načrtovana arondacija je bila nagib, ki je vodil kupca k sklenitvi pogodb, da je arondacijo lahko izvedel. Odločba skrbstvenega organa predstavlja odobritev sklenjenega pravnega posla (v katerem je med drugim določena kupnina) in je pogoj za veljavno sklenjen pravni posel, ne pa odločbe, na podlagi katere je zasebno premoženje prešlo v družbeno lastnino.
Rok, v katerem se lahko vloži tožba in sproži upravni spor, je zakonit procesni rok, ki se more podaljšati. Na drugačno odločitev ne more vplivati neizkazana in protispisna trditev, da je bila tožba vložena na zapisnik dva ali tri mesece kasneje, ker je ni bilo mogoče vložiti pred potekom zakonitega roka.
plačilo pristojbine za uporabo radijske frekvence - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji - težko popravljiva škoda
Nezmožnost plačevanja obveznosti in slabo finančno stanje zavezanca samo zase ne more biti podlaga za odložitev upravne odločbe, ki nalaga zavezancu plačilo denarne obveznosti.
Ni pogojev za zavrženje tožbe in odklonitev sodnega varstva, kadar tožnik na zahtevo sodišča ne predloži izpodbijane odločbe, kadar sodišče na podlagi drugih podatkov lahko ugotovi opravilno številko zadeve in na tej osnovi lahko pribavi upravne spise. Zato, zlasti kadar gre za neuke stranke, ni pogojev za zavrženje tožbe po 2.
odstavku 29. člena ZUS iz razloga, ker je ni bilo mogoče obravnavati.
razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije - ničnost pravnih poslov po 88. členu ZDen
Odločitev, ali je pravni posel sklenjen v nasprotju z določili 88. člena ZDen, je predhodno vprašanje za dokončanje upravnega denacionalizacijskega postopka. Vendar pa tožbeni zahtevek meri le na ugotavljanje ničnosti pravnega posla. V upravnem postopku namreč tega vprašanja ni mogoče rešiti. Denacionalizacijski postopek, sprožen pri upravnem organu, se bo tam tudi končal. V okviru te pravde zato ni mogoče posegati v odločanje, ki je pridržano upravnemu organu. Pravne posledice v tej pravdi (morebiti) ugotovljene ničnosti bodo torej svojo vlogo mogle odigrati v upravnem postopku.
dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - redno šolanje - višina preživnine
Očitek toženca, da je drugotožnica dolžna sama skrbeti za svoje preživljanje, je na načelni ravni in po doseženi polnoletnosti in zaključenem šolanju, utemeljen. Ni pa utemeljen, kolikor se nanaša na obdobje, za katerega je drugotožnici dosojena preživnina, ker so bili takrat izpolnjeni zakonski pogoji, ki polnoletnega otroka upravičujejo do preživnine.
ZPP (1977) člen 40, 186, 186/2, 190, 191, 382.URS člen 25.
dovoljenost revizije za spremenjeno tožbo - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Tožnici sta s spremenjenim tožbenim zahtevkom zahtevali več kot s prvotno tožbo (prej odstranitev enega objekta, sedaj dveh nepremičnih objektov in treh provizorijev). Če pa gre za spremembo tožbe, ima takšna tožba pravno naravo nove tožbe, ki se tudi glede dovoljenosti revizije obravnava kot vsaka druga tožba.
Iz navedb v tožbi je jasno razvidno, da spor v osnovi izvira iz delovnega razmerja, saj tožnica uveljavlja plačilo odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja. Ker gre za spor iz delovnega razmerja in so tudi stranke opredeljene tako, da gre za spor med delavcem in delodajalcem, to ne glede na sedanji status tožene stranke in ne glede na to, kako spor opredeljuje sama tožnica, pomeni, da so podani vsi elementi, ki po določbah ZDSS opredeljujejo individualni delovni spor.
ZDSS člen 4, 4/2.ZLS člen 33, 34a.ZFDO člen 2, 2/2.
plače in drugi prejemki - funkcionar - stvarna pristojnost
Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da županu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je predmet spora denarni znesek, ki je označen kot bruto znesek. Iz načina opravljanja funkcije župana, ki jo opravlja trajno in neprekinjeno ter iz narave sporne terjatve, ki je opredeljena v bruto znesku, je ob upoštevanju podatkov v spisu mogoče z verjetnostjo sklepati, da je tožena stranka funkcijo župana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oz. posamičnih pravicah iz delovnega razmerja. Za sojenje v tovrstnih sporih pa je po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/93) pristojno delovno sodišče.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - plače in drugi prejemki - poračun potnih stroškov - stvarna pristojnost
Vrnitev posojila ne predstavlja obveznosti ali premoženjske pravice iz delovnega razmerja, kar pomeni, da ne gre za zahtevek iz delovnega razmerja in o takem sporu delovno sodišče ni pristojno odločati.