Sodišče prve stopnje izpodbijanega akta ni preizkusilo v obsegu tožbenega zahtevka, ampak se je ukvarjalo s pravnim vprašanjem, ali tožnik sploh lahko nastopa kot stranka v postopku (o čemer je bilo že odločeno s sodbo Vrhovnega sodišča RS) in ali je upravičenec do denacionalizacije, kar pa ni predmet tega, ampak denacionalizacijskega postopka. Ni pa presodilo tožbenih ugovorov, da investitor ne razpolaga z lokacijskim dovoljenjem in da ne izkazuje pravice razpolaganja z zemljiščem, čeprav lahko bistveno vplivajo na odločitev. Zato je bistveno kršilo pravila postopka.
Toženec je dopitane prašiče prodal drugim in ne tožeči stranki. S takim ravnanjem je kršil svojo pogodbeno obveznost. Zato je na podlagi 1. in 2. odstavka 262. člena ZOR toženi stranki dolžan povrniti škodo.
preživljanje zakonca v času trajanja zakonske zveze - ločeno življenje - preskrbljenost zakonca
Če skupnosti med zakoncema ni več, veljajo drugačna merila. Z ločenim življenjem nastane nova osebna in premoženjska situacija, ki povzroči spremembe pri obeh zakoncih. Tožnica uveljavlja le svoje višje stroške, ne zatrjuje pa, da sama tožencu še vedno pomaga ali kako drugače skrbi zanj. Zato se tudi neutemeljeno sklicuje na 44. člen ZZZDR.
Pravilno je izhodišče sodišča druge stopnje, da mora sodišče v primeru, ko zakonec živi v lastnem gospodinjstvu in ločeno od drugega zakonca, najprej ugotoviti preskrbljenost zakonca, ki zahteva preživnino.
zahteva za varstvo zakonitosti - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka
O predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz prvega odstavka 13. člena ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. V takem primeru lahko sodišče samo reši to vprašanje, ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pri odločanju o teh vprašanjih se mora sodišče ravnati po načelu smotrnosti (če je postopek na matičnem področju že v teku, če se nakazuje hiter zaključek postopka, da se izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev, zaradi česar bi se postavilo vprašanje pravne varnosti in podobno). Če pa sodišče sklene, da predhodnega vprašanja samo ne bo reševalo, potem mora postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena prekiniti.
ZOR člen 17, 262, 262/1. ODZ paragraf 521, 522, 1479, 1488.
pridobitni način - pravni posel - ustanovitev osebne služnosti
Osebna služnost se lahko ustanovi tudi s pogodbo, kot pravnim naslovom. Vendar brez vpisa v zemljiško knjigo, to je pridobitnega načina, služnost ne nastane. Ker tožnica v zemljiški knjigi še ni vpisana kot upravičenka sporne osebne služnosti, je s tožbo upravičeno zahtevala od toženk izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis služnostne pravice, torej izpolnitev pogodbe.
ZZZDR člen 12, 233.ZOR člen 10. ZPP (1977) člen 304, 304/1, 385, 385/3.
skupno premoženje zakoncev - dogovor o skupni gradnji - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - delitev skupnega premoženja - zunajzakonska skupnost - retroaktivna uporaba zakona - revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene
V času pred sklenitvijo zakonske zveze pravdnih strank v letu 1974 ni bilo materialnopravnega predpisa, ki bi tožečo stranko upravičeval do skupne lastnine na stanovanjski hiši v Ljubljani iz naslova njene domnevne izvenzakonske skupnosti s tožencem. Določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se namreč ne uporabljajo retroaktivno. Po določbi 233. člena zakona (Ur. l. SRS, št. 14/89) je zakon začel veljati 01.01.1977, torej po sklenitvi zakonske zveze pravdnih strank v letu 1974. Tožnica bi torej na stanovanjski hiši mogla pridobiti (so)lastninsko pravico le na stvarnopravni podlagi ali na obligacijskopravni podlagi s posledično pridobitvijo lastninske pravice.
Temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke je v 262. členu ZOR, torej v kršitvi same menjalne pogodbe, ker je kljub izrecno zagotovljeni lastnosti o zazidljivosti zamenjane parcele tožnikom izročila tako parcelo, ki je to lastnost izgubila. Zato so pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti pošteno v vsem, kot se je glasila. Parcela je bila že ob izročitvi obremenjena z napako, saj je bila zajeta v odloku o zazidanem načrtu, ki ga je zaradi nepravilnosti Ustavno sodišče SRS razveljavilo. Teh nepravilnosti nikakor ni mogoče naprtiti tožnikom, ampak kvečjemu toženi stranki, ki je sprejela in izdala nepravilni odlok. Zato je materialnopravno zmotno sklicevanje tožene stranke na četrti odstavek 262. člena ZOR, češ da je zaradi zamude tožnikov nevarnost prešla nanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Okoliščina, da je tožnik sodnik pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, v primeru, ko je bil sprožen postopek pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, pomeni tehten razlog iz 67. člena ZPP, saj se obe sodišči nahajata v isti stavbi, sodniki se med seboj osebno poznajo, se dnevno srečujejo in med seboj komunicirajo.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca - simbolična preživnina - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze
Nepreskrbljenost razvezanega zakonca je pravni standard, ki nujno vsebuje preizkus minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca. Ugotoviti je zato treba tista odločilna dejstva, ki napovedujejo socialno ogroženost razvezanega zakonca in s tem obstoj preživninske obveznosti drugega - socialno močnejšega - zakonca.
izdaja lokacijskega dovoljenja - vpliv ugovorov zasebnopravne narave
Na odločanje v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ne morejo vplivati ugovori v zvezi z zdravstvenim stanjem, za katere je ugotovljeno, da so zasebno pravne narave in nimajo opore v soglasju, ki so z zakonom predpisana za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
izvršba - vročanje - predložitev novega dokaza v pritožbenem postopku
Sodišče prve stopnje je na podlagi tožbenih navedb in priloženih pisnih izjav, brez glavne obravnave, ocenilo, da dejansko stanje glede vročitve odločbe inšpekcijskega organa ni popolno ugotovljeno. Izvedeniško mnenje grafologa, ki ga tožena stranka brez svoje krivde ni mogla predlagati do konca postopka na prvi stopnji, je nov dokaz, ki bo lahko vplival na pravilno ugotovitev dejanskega stanja v novem sojenju.
ZPP člen 408, 408/2, 412, 412/1.ZZZDR člen 78/1, 79.
preživljanje otroka - razpolaganje z zahtevkom za preživnino - višina preživnine
V drugem odstavku 408. člena ZPP je določeno, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok senat ni vezan na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. V prvem odstavku 412. člena ZPP je nadalje določeno, da se v sporih iz razmerij med starši in otroki ne uporabljajo določbe o sodbi na podlagi pripoznave, sodbi na podlagi odpovedi in zamudni sodbi ter določbe o sodni poravnavi.
Sodišče prve stopnje bi moralo pozvati tožečo stranko, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, ki nima sestavin po 28. členu ZUS. Šele po tako izvedenem postopku v smislu 29. člena ZUS bi sodišče prve stopnje lahko izvedlo predhodni preizkus tožbe.
ZDen člen 3, 4, 5, 72, 72/1.ZSOS člen 9, 10, 11, 12.ZSKZ člen 20.
denacionalizacija - vrnitev odškodnine ali kupnine prejete ob nacionalizaciji - upravičenec do vrnitve odškodnine - solidarni upniki
Za odločitev o vrnitvi premoženja ni bistveno vprašanje, kateri od denacionalizacijskih zavezancev je upnik iz prvega odstavka 72. člena ZDen. Zavezanci morajo ta del medsebojnih razmerij urediti izven denacionalizacijskega postopka. V primeru, da sta solidarna upnika Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Slovenska odškodninska družbe, mehanizme za poravnavanje medsebojnih obveznosti, urejata zakona o njuni ustanovitvi.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - objektivna kumulacija zahtevkov
Ocena vrednosti spora (pri nedenarnih obveznostih) oziroma določitev denarne terjatve po višini (pri denarnih obveznostih), je procesna predpostavka za dovoljenost revizije (argumentom a contrario 382. člen ZPP).
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov - omejevanje uporabe tobačnih izdelkov
Po določbah ZOUTI za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi kršitve prepovedi iz 10. člena ZOUTI ni pravno pomembno, kdo je lastnik reklamnih napisov, s katerimi se reklamirajo tobačni izdelki v nasprotju z 10. členom ZOUTI, niti, na čigavi lastnini so reklamni napisi postavljeni.
prodaja - plačilo kupnine - pogodba o delu - plačilo opravljene storitve - posojilo - oblika pogodbe - vrnitev posojila
Kolikor pa toženec opozarja, da bi morali pravdni stranki skleniti posojilno pogodbo v pisni obliki, je treba opozoriti na prvi odstavek 67. člena ZOR, ki za pogodbe ne zahteva nikakršne oblike, razen če zakon določa drugače. V konkretnem primeru takega zakonskega določila ni, saj tožnik ni dal posojila v okviru svoje obrtne dejavnosti, temveč kot fizična oseba drugi fizični osebi.