začasna ukinitev stikov - začasen odvzem pravice do stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - sum spolne zlorabe - nujnost ukrepa - interes otroka - ogroženost otroka - obrazložitev sklepa - postopek za oceno ogroženosti otroka - kontradiktornost postopka - uporaba zakona
Sum spolne zlorabe terja izjemno skrb in ne dopušča sprejema odločitve o nenadzorovanih stikih. To pomeni, da tak sum praviloma terja ukrepanje sodišča z neke vrste začasno odredbo. A vendarle ni mogoče mimo izhodišča, ki ga je v odločbi Up-410/01(8) izpostavilo ustavno sodišče - torej, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe seveda nujna, pa vendarle terja konkretno obrazložitev sodišča o tem, kako je ugotovilo, da je otrok ogrožen. Seveda spolna zloraba in/ali nasilje že sama po sebi predstavljata zelo hudo ogroženost otroka; vprašanje pa je, kdaj je sum spolne zlorabe v konkretnem primeru podan. Samo okoliščina, da spolno zlorabo očita (ali sumi) predlagatelj(ica) postopka (posebej v primeru, ko so bili podobni očitki v preteklosti ovrženi), za zaključek, da obstaja sum spolne zlorabe, še ne zadošča. Še posebej to velja, ko gre za odločanje po tistem, ko je bila kontradiktornost v postopku vzpostavljena in je sodišče že izvedlo nekatere dokaze; drugače bi utegnilo biti ob prvem odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe pred vzpostavitvijo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ob odločanju o ugovoru oceniti izvedene dokaze in obrazložiti, kateri od njih so ga prepričali v sprejeti zaključek in zakaj. Takšne obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - prezadolženost
Okoliščine, s katerimi pritožnica utemeljuje preslepitveni namen obtoženca, so sicer v dejstvenem opisu kaznivega dejanja zajete s pojmom "prezadolženost", pri čemer bi pritožnica te okoliščine lahko tudi navedla v opisu kaznivega dejanja, tudi po mnenju pritožbenega sodišča nedvomno v zadostni meri konkretizirajo preslepitveni namen obtoženca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00028327
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu
Storilec je sicer s pravočasno prijavo in predložitvijo dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program sprva sicer pokazal pripravljenost na izpolnjevanje obveznosti, vendar pa v nadaljevanju pri tem ni bil dosleden, saj kljub prijavi programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ni pravočasno opravil, o čemer ni nobenega dvoma. Naknadno opravljenega programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po izteku roka, v katerem bi ga moral opraviti, sodišče ne more upoštevati, ne glede na zgoraj povzeta pojasnila izvajalca programa. Storilec mora izkazati svojo aktivnost v smeri izpolnitve te obveznosti tako, da bi se, v kolikor dejansko ni bil pravočasno vabljen na opravljanje delavnic, sam pozanimal o tem, zakaj vabila še ni prejel in poskrbeti zato, da usposabljanje opravi v določenem roku.
subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka
Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da med tožbenim zahtevkom v zadevi II P 465/2015, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru in v obravnavani zadevi obstoji subjektivna identiteta, ki se izraža v istovetnosti pravdnih strank in objektivna identiteta, saj gre za vsebinsko enak tožbeni predlog in vsebinsko enaki dejanski podlagi tožbenega zahtevka. Dejstvo, da se tožbena zahtevka razlikujeta po višini, na identiteto zahtevka ne vpliva.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ničnosti prodajnih pogodb. Tožnica ni uspela izkazati, da sta pogodbi navidezni in zato brez pravnega učinka, pa tudi ne nedopustnosti podlage.
zaznamba spremembe vrstnega reda hipoteke - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - soglasje imetnika pravice - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Listino- soglasje z dne 26.8.2015, ki je podlaga za vpis, je izdala pravna oseba, ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot imetnica izvedene pravice (hipoteke), pri kateri se predlaga vpis. Vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen.
krivdna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost vzdrževalca - opustitev dolžnega ravnanja - padec na poledeneli površini - padec na poledenelem parkirišču - dolžnost vzdrževanja - neravnine - soprispevek oškodovanca - pazljivost pri hoji - dokazna ocena - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik padel na ledeni ploskvi, ki je nastala kot posledica zastajanja vode v večjem obsegu v neravnini v asfaltu. Ob upoštevanju, da je drugo toženec kot upravljalec parkirišča za zastajanje vode na mestu padca tožnika vedel ali pa bi vsaj moral vedeti, ter dejstvu, da je vidljivost pohodne površine zmanjševala tanka plast novo zapadlega snega, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je drugo toženec, ki parkirišča na navedenem mestu, ki je v takšnih zimskih razmerah, kakršne so bile kritičnega dne, predstavljal za hojo nevarnejšo površino, ni posul v večji meri z ustreznim materialom, opustil dolžno ravnanje.
izvrševanje starševskih pravic - skrb staršev za otroke - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - pravica do skrbi za otroka - počitnice - napotitev v tujino - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - pravni standard - pravna podlaga - Družinski zakonik (DZ)
Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna. Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
dodatni sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
V obravnavanem primeru ni bila sklenjena klasična pogodba civilnega prava temveč dedni dogovor v zapuščinskem postopku, ki pa se po uveljavljeni sodni praksi lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Dedni dogovor v zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan, ni moč izpodbijati.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - vročanje pisanj pooblaščencu - naznanitev preklica pooblastila sodišču
Ne drži pritožbena trditev, da je pritožnik dne 8.7.2019 sodišče prve stopnje seznanil s tem, da je svojemu odvetniku preklical pooblastilo. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, preklic pooblastila pa mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (99. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke. V vlogi (p.d. 18) z dne 8.7.2019, ki je bila oddana priporočeno na pošto 10.7.2019, sodišče pa jo je prejelo 11.7.2019, dolžnik sodišče prve stopnje obvešča, da je preklical pooblastilo svojemu odvetniku. Preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele, ko je o preklicu obveščeno (sklepa VSL I Cpg 151/2016 in I Cpg 274/2005). Ker je sodišče poslalo sklep o začetku stečajnega postopka dolžnikovemu pooblaščencu na dan izdaje izpodbijanega sklepa (9.7.2019), dolžnik pa je sodišče o preklicu pooblastila obvestil po navedenem datumu, višje sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžniku (po njegovem pooblaščencu) pravilno vročen, saj je bil preklic pooblastila sodišču naznanjen šele, ko je bil sklep pooblaščencu že poslan (in vročen). Iz pritožbe pa izhaja tudi, da je pritožnika s prejemom sklepa seznanil njegov pooblaščenec.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - premoženjskopravni zahtevek
Bistveno pri tem namreč je, da je preslepitveni namen obtožencu mogoče očitati le v okviru dogovora o ceni prevoza, ki je bil sklenjen njima, ne glede na to, da je oškodovanec kasneje svoj zahtevek za poplačilo (kot je razvidno iz izstavljenega računa na l. št. 6) prilagajal svoji seznanitvi o višini plačila, ki ga je za prevoz obtožencu plačal naročnik, kar smiselno izhaja tudi iz njegovega premoženjskopravnega zahtevka (list. št. 34). Slednje pomeni, da bo torej v obravnavanem primeru prvo sodišče v primeru, če bo spoznalo obtoženca v vnovičnem sojenju za krivega in če bo na podlagi določb civilnega prava oškodovancu prisodilo tudi premoženjskopravni zahtevek, moralo odločiti tudi o pripadkih priglašenega premoženjskopravnega zahtevka (ki jih oškodovanec tudi uveljavlja), ki morajo biti v sodbenem izreku natančno definirani (nastop zamude glede plačila oziroma zapadlost računa), kar utemeljeno problematizira tudi pritožba.
Svoj dokazni predlog lahko stranka po sami naravi stvari umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem. Ko se ta enkrat začne izvajati, ga ni moč več umakniti, saj v tistem trenutku ne gre več (zgolj) za predlog, ampak za dokaz (dokazno sredstvo), ki se (že) izvaja. Naziranje tožene stranke, da lahko pravdna stranka svoj dokazni predlog tekom postopka kadarkoli umakne seveda drži, a z omejitvijo, da je to možno storiti do trenutka, ko je dokaz izveden oziroma se je pričelo z njegovim izvajanjem. Prav tako gre pritrditi pritožbi, da je moč dokaz z zaslišanjem priče umakniti še na naroku (na katerega je ta pristopila), še preden je bila zaslišana. A toženka ne upošteva, da se je v obravnavani zadevi izvajanje dokaza že začelo s pozivom pričam na podajo izjave v skladu z 236.a členom ZPP. Neposreden vzrok tožničinega poškodovanja je bil resda padec, do katerega je prišlo, ko je stopila na rob, a je do tega prišlo, ker se je morala prihajajočemu električnemu vozilu (tunti) hitro umakniti, zaradi česar je odskočila, pri tem pa z nogo stopila na rob. Vzročna zveza med nastalo škodo in nevarno stvarjo (električnim vozilom) je bila ustrezno zatrjevana, hkrati pa je tudi podana, saj toženi stranki domneve o njenem obstoju ni uspelo izpodbiti (149. člen OZ).
Četudi je predsednik senata pred sprejemom priznanja opustil poizvedovalno dolžnost kot jo določa navedena odločba Ustavnega sodišča, bi se mu dvom o tem, ali je obdolženec v okoliščinah bistveno zmanjšane prištevnosti priznal točno to kaznivo dejanje, ki je predmet obtoževanja (modaliteto kaznivega dejanja v smislu Ustavne odločbe), lahko porodil ob podaji obdolženčevega zagovora. Da ga je oškodovanec "napadel in pred tem še ni vzel zdravila", da je bil že pred kritičnim dogodkom do njega agresiven, mu grozil, večkrat je bil tepen s palico, ko mame ni bilo doma, kar izhaja iz zapisa v zapisniku o naroku za izrek kazenske sankcije. Dvom pa pomeni, da bi bilo potrebno natančnejše raziskati dejansko stanje, za kar bi bilo potrebno opraviti glavno obravnavo, zato priznanja krivde ne bi smel sprejeti.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izdajo ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen - izpolnitev zakonskih pogojev
Ogrožanje lastnega zdravja in življenja zadošča, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - pravica do izjave
Določba šestega odstavka 202.c člena ZP-1 je namenjena preprečevanju izigravanja instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Vendar pa je pri uporabi te določbe oziroma odločanja o tem, ali naj se postopek izvrševanja nalog v splošno korist ustavi, treba upoštevati tudi realne možnosti storilca, da opravi naloge v splošno korist, pri čemer je vsekakor pomembna okoliščina tudi rok, v katerem mora storilec opraviti naloge v splošno korist. Če rok za opravo nalog v splošno korist še ni potekel, ni mogoče trditi, da storilec nalog v splošno korist ni opravil (v celoti). Ko sodišče presoja, ali naj na podlagi poročila probacijske enote izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali ne, mora ne zgolj natančno preučiti poročilo, temveč tudi storilcu omogočiti, da se izjavi o navedbah v poročilu probacijske enote ali izvajalske organizacije, da bi lahko celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00029257
URS člen 22.. OZ člen 5, 9, 52, 58, 239, 239/1.. ZD člen 132.. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/1.
prenos lastninske pravice na nepremičnini - trenutek sklenitve pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - dedovanje - univerzalna sukcesija - prehod zapuščine na dediča - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavezovalni pravni posel - pisna oblika - teorija realizacije - izpolnitev obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - odločilna dejstva - dokazna ocena - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - trditvena in dokazna podlaga
Z dedovanjem, kot univerzalno sukcesijo, preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti.
predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - prekluzivni subjektivni rok
Določba 512. člena OZ je jasna, predkupni upravičenec lahko zahteva, da se pogodba razveljavi in se stvar pod enakimi pogoji proda njemu v šestih mesecih šteto od dne, od kar je zvedel za prodajno pogodbo.