CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063849
ZPP člen 339, 339/2-8. OZ člen 73, 73/1, 766, 766/3.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - zastopanje pravne osebe - naknadna odobritev pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičeno zastopana oseba - izjava volje s konkludentnimi dejanji - obličnost - ustni dogovor - plačilo za primer uspeha - plačilo za trud - trdtiveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Poslovno voljo o odobritvi pogodbe lahko neupravičeno zastopani izrazi z izrecno izjavo ali s konkludentnim dejanjem, na primer tako, da sprejme izpolnitev druge pogodbene stranke.
Tretji odstavek 766. člena OZ določa, da ima pri mandatni pogodbi prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. Iz te določbe izhaja, da mora drugačen dogovor, torej dogovor, da prevzemnik naročila nima pravice do plačila za svoj trud, ampak ima pravico do plačila samo, če bo posel uspešno opravljen, dokazati stranka, ki trdi, da obstaja takšen drugačen dogovor.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063198
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 135/3, 204, 204/1. ZKP člen 357, 357-2.
grožnja - kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog - več oškodovancev - kvalifikatorna okoliščina - obstoj kvalifikatornih okoliščin - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - procesne predpostavke za pregon - umik predloga za pregon - pravna opredelitev kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje - tatvina - dokazovanje z indici - postopek proti mladoletnikom - isti historični dogodek - zaslišanje sostorilca kot priče - pravni pouk priči - izjave iz drugega postopka
Umik predloga za kazenski pregon s strani enega od dveh oškodovancev onemogoča nadaljnje vodenje kazenskega postopka za tega oškodovanca, saj niso več izpolnjene procesne predpostavke zanj. Ker je ostal predlog za pregon le v zvezi z enim oškodovancem, ni več izpolnjena kvalifikatorna okoliščina izvršilne oblike po drugem odstavku 135. člena KZ-1 (kdor stori dejanje iz prvega odstavka 135. člena KZ-1 proti dvema ali več osebam), kar pa ne pomeni, da dejanje ni več kaznivo, pač pa je podana temeljna oblika po prvem odstavku 135. člena KZ-1.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - navedba pomembnih okoliščin za presojo
Pravilnost izpodbijanega sklepa o domnevi umika ugovora je odvisna izključno od obstoja predpostavk iz petega odstavka 29.b člena ZIZ (tj. neplačila sodne takse in neobstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse), obstoj teh pa pritožbeno niti ni sporen. Dejstva, na katera se je v pritožbi skliceval dolžnik (tj. da je delno plačal terjatev; da se je z upnikom dogovoril za obročno odplačevanje dolga; da upnik zaradi tega nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek; da ne more več prenašati izvršiteljev; da se ga s tem, ko se izvršba opravlja pri drugih osebah, sramoti; da mu je upnik povzročil škodo), za presojo utemeljenosti pritožbe zato niso relevantna, tudi če bi bila resnična, pa dolžnik z njimi odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00064363
ZUP člen 260, 260-1, 261, 261/2.. ZPIZ-2 člen 11, 41, 108, 108/3, 111, 111/2, 171.. ZDSS-1 člen 58, 63.. ZPP člen 185, 185/1, 186.
datum nastanka invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - obnova upravnega postopka - dolžna skrbnost - zavrženje dela tožbe - naknadna razširitev tožbe - nedovoljena sprememba tožbe
Četudi mnenje odpustnega psihiatra ne bi bilo pravilno upoštevano pri določitvi datuma invalidnosti, to ne more biti razlog za obnovo postopka. Morebitno nepravilno ugotovitev datum nastanka I. kategorije invalidnosti bi tožnik ob primerni skrbnosti lahko kvečjemu izpodbijal z rednim pravnim sredstvom. Torej s pritožbo zoper odločbo o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 6. 2021 dalje in priznano pravico do invalidske pokojnine, ne pa z izrednim pravnim sredstvom v obnovi postopka.
odločitev o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - pravica do izjave - obrazložena vloga
Težnja po celoviti odločitvi glede povrnitve stroškov ne sme biti zreducirana na matematično operacijo, na kar nakazuje drugi odstavek 154. člena ZPP, ki kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi stroškov predpisuje upoštevanje vseh okoliščin primera. Okoliščine primera so zato tisto merilo, ki sodišču v vsakem sporu posebej narekujejo izbor metode oziroma vrednotenje in priznanje o povrnitvi pravdnih stroškov.
Poslovnik o parlamentarni preiskavi (1993) člen 16, 16/2, 18, 18/4. PoDZ-1 člen 101, 101/2, 104, 104/1, 104/2. ZKP člen 128, 128/7, 146, 146/2, 188, 295, 371, 371/1, 371/1-11. ZTP člen 13.
tajnost podatkov - zavrnitev zahteve za preiskavo - razveljavitev sklepa - varstvo tajnih podatkov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Določena stopnja tajnosti za posamezne dokumente in podatke sama po sebi ne more predstavljati ovire za izvedbo (pred)kazenskega postopka ali razloga za izločitev dokazov, saj je tovrstne dokumente in podatke sodišče prve stopnje dolžno presojati enako kot druge dokaze, pri čemer jih je pri svojem delu dolžno varovati ob upoštevanju ZKP in Zakona o tajnih podatkih oziroma relevantne zakonodaje, ki ureja delo s tajnimi podatki.
znižanje preživnine - ukinitev preživnine - redno šolanje kot pravni standard - plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživljanje otroka - prekoračitev zahtevka - vsebina sodnega varstva - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokazovanje z izvedencem - nepotreben dokaz
Sodišče ne more predlagatelju prisoditi nekaj več niti kaj drugega, kot to s predlogom zahteva. Odločitev o ukinitvi preživnine pa je več kot odločitev za njeno znižanje.
V primeru, da pri izpolnjevanju študijskih obveznosti pride do zastoja oziroma prekinitve, so starši dolžni otroka preživljati še naprej, vendar le, če je bil zastoj v šolanju upravičen.
V primeru, da sodišče ugotovi prenehanje izvršilnega naslova za plačevanje preživnine, le-ta ne more ponovno zaživeti s kasnejšim rednim šolanjem.
zavrženje vloge - poziv na vložitev dodatne vloge - nezadostno število izvodov vloge
Neutemeljeno je navajanje toženke, da bi lahko sodišče prve stopnje odredilo izdelavo fotokopije odgovora na tožbo, toženki pa naložilo plačilo sodne takse za izdelavo fotokopij, saj takšno postopanje sodišča ni zakonsko določeno. Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženke na osebne okoliščine, saj je le-te ne odvezujejo dolžnosti, da ravna v skladu z nalogom oziroma pozivom sodišča. Toženka se tudi neutemeljeno sklicuje, da je vložena vloga smiselno enaka, saj bi morala vložiti še en izvod iste vloge oziroma vsaj vlogo v (povsem) enaki vsebini in ne zgolj vlogo s smiselno enako vsebino.
registracija vozila - rubež osebnega avtomobila - dovoljenje - overjena listina
V skladu z dvanajstim odstavkom 81. člena ZIZ se zarubljeno motorno ali priklopno vozilo do prenehanja veljavnosti rubeža ne sme registrirati oziroma se zanj ne sme podaljšati prometnega dovoljenja brez dovoljenja upnika, na katerem je njegov podpis overjen. Tega dovoljenja dolžnik ni predložil, saj je upnik v vlogi nasprotoval predlogu dolžnika, kar utemeljeno ponavlja v pritožbi.
ZTuj-2 člen 51, 51/2.. ZSVarPre člen 1, 2, 3, 33, 33/1.
izredna denarna socialna pomoč - tujec - dovoljenje za začasno prebivanje
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pravice do denarne pomoči na podlagi drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 ne gre enačiti s pravico do denarne socialne pomoči, prav tako pa tudi ne s pravico do izredne denarne socialne pomoči. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, je v primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 potrebno uporabiti določbe ZSVarPre, ki urejajo pravico do denarne socialne pomoči in s tem kot eno od oblik tudi pravico do izredne denarne socialne pomoči.
Pri vlogah gre za pisne izjave strank, ki se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Sporne vloge vsebujejo vse elemente, ki jih določa 105. člen ZPP, nenazadnje gre za obrazložene vloge skladno s 16. točko OT. Pri vseh teh vlogah je ugotoviti, da je tožnik zatrjeval določena dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predložil dokazila zanje.
izvrševanje kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršitve kazni zapora torej ni izhajalo iz možnosti odložitve kazni zapora tudi iz razloga vloženega predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, torej ni v celoti odločilo o vloženi prošnji za odlog izvršitve kazni zapora. Zaradi te pomanjkljivosti, ko torej v tej smeri ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, je moralo pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje odpraviti in zadevo vrniti v novo odločitev.
objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca - padec z lestve - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - okoliščine konkretnega primera - odmera denarne odškodnine - vrednotenje odškodnine
Zavarovanec tožene stranke je po temelju odgovoren za 90 % tožnikove škode, do višine 10 % pa je k škodnemu dogodku oziroma k nastali škodi prispeval tožnik sam (171. člen OZ), ker ni ravnal zadosti skrbno, kot se od delavca pričakuje, saj lestve ni pravilno uporabil (z obema nogama ni stal na istem klinu).
Čeprav je bila po ugotovitvah prvega sodišča lestev neprimerno delovno sredstvo za delo, ki ga je tožnik opravljal, sodišče tožniku ne očita, da je pri delu uporabil lestev, temveč mu očita nepravilno uporabo lestve.
Tožnik je bil poučen o opravljanju dela na lestvi v okviru splošnega izobraževanja varstva in zdravja pri delu, za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi zadostuje že nižja stopnja krivde.
Ker gre pri skaženosti za materialnopravno presojo, je sodišče tisto, ki presodi, ali je skaženost podana ali ne, torej sodišče ni vezano na oceno pravnega standarda skaženosti, ki jo je podal izvedenec. Za prisojo odškodnine iz naslova skaženosti morajo biti izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni kriteriji. Objektivno merilo pove, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost zakrivanja) in kako jo okolje doživlja (ali vzbuja pozornost in če jo, v kakšni meri), subjektivno merilo pa predstavlja vpliv objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje sploh.
ZPSPP člen 24, 24/2, 27. ZPP člen 286, 337, 337/1.
najemna pogodba - najemna pogodba za določen čas - odpoved - odpovedni rok - skrajšanje odpovednega roka - konkludentno ravnanje - prekluzija
Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, načeloma preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Izjemoma velja, da lahko stranki odpovesta najemno pogodbo, ki je bila sklenjena za določen čas, če se že v pogodbi vnaprej dogovorita, da je mogoče tudi takšno pogodbo odpovedati. V takšnem primeru se glede odpovedi najemne pogodbe za določen čas smiselno uporabljajo pravila glede odpovedi najemne pogodbe za nedoločen čas.
Na podlagi odpovedi preneha najemno razmerje s potekom roka (odpovedni rok), ki ga določa najemna pogodba. Odpovedni rok začne teči od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Z odpovednim rokom so varovani interesi tiste pogodbene stranke, kateri se najemna pogodba za poslovne prostore odpoveduje.
Odpovedni rok je pravica in se ji stranka lahko vnaprej odpove. Prav tako je dopusten dogovor strank o trajanju odpovednega roka, potem ko je odpoved že dana. Stranki se lahko dogovorita tako za njegovo podaljšanje, kot tudi skrajšanje.
zavrženje vloge - nerazumljiva vloga - dvom v pravdno sposobnost - nerazumljive navedbe - procesna sposobnost stranke - odločanje po uradni dolžnosti - procesna predpostavka - javni interes - načelo socialne države - postavitev izvedenca ustrezne stroke
Ob obravnavanju predlagateljeve pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo v obstoj predlagateljeve pravdne sposobnosti, ki je temeljna procesna predpostavka. Ob pregledu spisa je namreč ugotovilo, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00063685
ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 38, 38/5, 38/6, 55, 72, 72/2, 72/2-3. ZPP člen 165, 165/3.
odlog izvršbe - nepošten pogodbeni pogoj - neposredno izvršljiv notarski zapis - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - odpoklicno upravičenje - način izkazovanja zapadlosti terjatve - ugovor ničnosti pogodbe - načelo formalne legalitete - načelo učinkovitosti - varstvo potrošnikov - stroškovna odločitev - kriterij uspeha v postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi
Ni utemeljeno stališče dolžnika, da veljavna ureditev odloga izvršbe ni učinkovita. Načelo učinkovitosti upošteva procesno avtonomijo držav članic, a jo omejuje na način, da nacionalna procesna ureditev ne sme onemogočiti ali pretirano otežiti uresničevanja pravic, ki jih potrošnikom podeljuje pravo Unije. Slovenski zakonodajalec je odlog izvršbe v novi ureditvi opredelil tako, da je za dolžnika potrošnika enostavno dosegljiv, pri čemer lahko o njem odloči sodišče tudi po uradni dolžnosti. Edina zakonska obveznost je potrošnikovo zatrjevanje neveljavnosti posla, brez postavljanja kakšnih drugih ovir. Odločitev glede povrnitve dolžnikovih stroškov je odvisna od vprašanja, ali bo uspel v sproženi ničnostni pravdi, ali ne. Če bo uspel, bo tudi odpadla podlaga za obravnavano izvršbo, ki je tedaj neutemeljeno tekla. Če bo neuspešen, se bo izvršba nadaljevala. Po pojasnjenem, ko je celoten izvršilni postopek zastal in je v nadaljevanju odvisen od odločitve v pravdi, mora tudi stranska odločitev o stroških slediti tej procesni dinamiki. Če je pridržano nadaljevanje izvršbe, je pravilno pridržati tudi odločitev o stroških v zvezi z odlogom izvršbe.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062961
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - spori iz družinskega razmerja - spor o varstvu, vzgoji in stikih - sodna poravnava - preživnina - znižanje preživnine - največja korist otroka - težko nadomestljiva škoda - materialni položaj - pavšalne navedbe - nepravdni postopek
Začasna odredba, kot jo predlaga upnik, ni namenjena varovanju koristi otroka, temveč varovanju njegovega gmotnega položaja. Gre za regulacijsko začasno odredbo, ki je v nepravdnem postopku izjemoma dopustna, kadar bi zaradi ravnanja strank sodno varstvo lahko ostalo brez pomena.
ZUTD člen 62, 62/2.. ZPP člen 105, 108, 180, 339, 339/2, 339/2-14.. URS člen 22.. ZUTD-E člen 15.. ZDSS-1 člen 7, 66, 72, 72/1, 73, 73/1, 73/2.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - materialno procesno vodstvo - popolnost tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Če vloga ni razumljiva ali ni popolna tudi v primeru, ko tožbeni zahtevek ni zadosti opredeljen, ni jasen ali popoln, je sodišče dolžno postopati po 66. členu ZDSS-1.
Da bi bila v zadevi izpolnjena predpostavka za meritorno sojenje o vtoževanem izplačilu razlike med že izplačanimi mesečnimi zneski denarnega nadomestila in usklajenimi po 2. odst. 62. člena ZUTD-E z zakonskimi zamudnimi obrestmi, bi morala biti primarno vtoževana presoja posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka in šele posledično izplačilo višje denarne dajatve z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Tožnica je aktivno legitimacijo utemeljevala na pooblastilu toženkinega poslovnega partnerja, s katerim je slednji tožnico pooblastil za izterjavo njegove terjatve. Toženka ni ugovarjala veljavnosti oziroma morebitnih omejitev pooblastil tožnici, takšne omejitve pa tudi ne izhajajo iz vsebine priloženega pooblastila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063456
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 4, 11, 23, 23/2. URS člen 26. OZ člen 131, 352, 360, 366. ZUSDDD-B člen 10.
odškodninska odgovornost države - izbris iz registra prebivalstva RS - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - dve različni pravni podlagi - uporaba ZPŠOIRSP - dejansko bivanje v Sloveniji - upravni postopek - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - upravičenec do odškodnine - dokazno pravilo - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - ugovor zastaranja - zastarana terjatev - odškodninska terjatev - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - negotovost pravnega položaja - 3-letni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Tožnika nista upravičena do odškodnine po ZPŠOIRSP, saj ne sodita v kategorijo upravičencev do povračila škode ne po prvem ne po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP. Ta zakon določa, kdo so stvarni upravičenci, ki lahko vložijo tožbo za plačilo denarne odškodnine zaradi izbrisa iz RSP v sodnem postopku.
Zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožnika ne moreta uveljavljati odškodnine na podlagi določb ZPŠOIRSP oziroma tega zakona za konkretni primer ni mogoče uporabiti.
Zahtevek tožnikov za varstvo njunih ustavnih pravic je treba obravnavati neposredno na podlagi 26. člena Ustave RS z uporabo splošnih pravil odškodninskega prava, ki jih ureja OZ.
Odškodninska terjatev tožnika, uveljavljena na podlagi 26. člena Ustave RS in splošnih pravil odškodninskega prava, je zastarana.
Zastaranje odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je začelo teči 24. 7. 2010, tako da je, upoštevajoč 3-letni zastaralni rok odškodninska terjatev zastarala že več let pred vložitvijo tožbe.
Tudi če bi se štelo, da je zastaranje odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz RSP začelo teči po izteku roka za ureditev statusa, to je s 24. 7. 2013 (glej 8. člen ZSSDDD-B), je, upoštevajoč tri letni zastaralni rok (z iztekom 24. 7. 2016), odškodninska terjatev zastarala pred vložitvijo tožbe (vložena 17. 6. 2017).