ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 324, 324/4, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229. URS člen 15.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delno zavrženje tožbe - pravni interes - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - začasna nezmožnost za delo delavca
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP). Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zato neutemeljen.
Zahtevek kot ga je priznalo sodišče prve stopnje ni nedopusten zahtevek in zato tudi pripoznava začasne nezmožnosti za delo ne more biti nedopustna. Tako ne gre za nedopustno razpolaganje strank in sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/1-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - pomanjkanje pravnega interesa - zavženje tožbe
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
ZPIZ-2 člen 100, 100/1, 401, 401/1, 401/2, 401/4, 403, 403/3, 403/8. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-3, 34/7, 34/8, 144, 144/1, 210. ZPP člen 287, 339, 339/1.
invalidnina - dodatek za pomoč in postrežbo - gostota zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic - možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
V osmem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je določeno, da zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena. V tej zadevi je odločilno zgolj vprašanje pretežnosti zavarovanja, torej ali je bil tožnik do nastanka telesne okvare zavarovan za ožji ali za širši obseg pravic. Tožnik uveljavlja, da sam ni sklenil zavarovanja, torej da se ni prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje in da take vključitve kasneje tudi ni odobril. S tem v zvezi je predlagal tudi izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je tak dokazni predlog kot nepotreben zavrnilo. S tem je bila tožniku odvzeta možnost dokazovanja, da je prišlo do napak v zvezi z vključitvijo tožnika v obvezno zavarovanje.
ZDR-1 člen 35, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3. ZPP člen 286, 286/3. ZVZD-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost delavca na delovnem mestu - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Čeprav je tožnica pred tem delala za toženko skoraj 40 let, že en tovrsten dogodek (opravljanje dela v visoko alkoholiziranem stanju) predstavlja hujšo kršitev pravil in obveznosti iz delovnega razmerja. Ravnanja tožnice ne spremeni dejstvo, da ni pila na delovnem mestu, ampak večer prej. Delo je opravljala v skladišču, kjer viličarji vozijo palete, sodelovala je pri pripravi izdelkov in palet, prisotna je bila ob natovoru, zato je obstajala velika nevarnost, da pride do poškodb. Poleg tega je morala skrbeti za pravilno oznako blaga, ob napačni oznaki blaga pa bi toženki lahko nastala premoženjska škoda v obliki penalov. Toženka je tako dokazala, da je bilo izjemno pomembno, da so tožnica in ostali delavci spoštovali pravilo, da dela ne opravljajo pod vplivom alkohola, saj bi lahko prišlo do hudih poškodb, nastala pa bi lahko tudi materialna škoda.
Tožnik je tožbo kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se tožba lahko vloži v roku 30 dni na Delovno in socialno sodišče, le-to vložil po poteku tega roka.
ZD člen 163, 214, 214/2. ZDKG člen 7, 7/2, 8. ZKZ člen 111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delni sklep o dedovanju - vsebina sklepa - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - prepoved drobitve zaščitenih kmetij - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - določitev dediča zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža v denarju - sklep o dedovanju - razglasitev dedičev - nujni dedni delež - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Konkurenco izpolnjevanja zakonskih pogojev za dedovanje zaščitene kmetije je treba vedno presojati v luči namena ZDKG, ki je ravno v tem, da se prepreči drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oz. kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, oz. da se ta dovoli le v izjemnih primerih, ko (zagotovo) nihče ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prevzemnika.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu po določbah 154. člena ZPP.
ZPP člen 3, 3/3, 191, 191/2, 316, 338, 338/3, 339, 339/2, 339/2-7, 428. SPZ člen 33, 33/1, 34.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - stranski intervenient - pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - sodba na podlagi pripoznave - omejeni pritožbeni razlogi
V primeru, ko tožena stranka zahtevek pripozna, sodišče ni upravičeno, pa tudi dolžno ne, presojati, ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljeno uveljavljan.
OZ člen 150. ZPP člen 154, 154/1, 155, 214, 214/2, 163, 163/7.
odškodninska odgovornost delodajalca - samovoljno ravnanje - krožna žaga kot nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - navodila delodajalca - elementi odškodninske odgovornosti - stroški postopka - pravočasna priglasitev stroškov
Tožnik ni dokazal vseh elementov krivdne odgovornosti. Čeprav toženka ni ustrezno usposobila tožnika za varno delo, takšna opustitev ni povzročila tožnikove poškodbe. Vzrok za nastanek poškodbe je bil izključno na strani tožnika oziroma njegovega nepravilnega ravnanja (samovoljne uporabe krožne žage za les, ki je toženka ni uporabljala).
Sodišče prve stopnje je o sporu odločilo na seji senata v odsotnosti strank, brez zaključka glavne obravnave, potem ko sta se stranki po opravljenih treh narokih odpovedali nadaljnji glavni obravnavi. V tej procesni situaciji bi glede stroškov postopka moralo smiselno uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP in šteti, da lahko toženka zahteva povrnitev stroškov v zakonskem roku 15 dni po prejemu sodbe.
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. URS člen 15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delno zavrženje tožbe - pravni interes - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - začasna nezmožnost za delo
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP). Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zato neutemeljen.
Zahtevek kot ga je priznalo sodišče prve stopnje ni nedopusten zahtevek in zato tudi pripoznava začasne nezmožnosti za delo ne more biti nedopustna. Tako ne gre za nedopustno razpolaganje strank in sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DZ člen 148, 189, 190, 190/2. ZPP člen 358, 358-5, 365, 365-3.
razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - premoženjska razmerja med starši in otroki - odmera preživnine - višina preživnine - določitev višine preživnine - zvišanje preživnine - znižanje preživnine - razporeditev preživninskega bremena - dohodki iz premoženja otroka - preživninske zmožnosti zavezanca - venire contra factum proprium - potrebe upravičenca - finančne zmožnosti staršev - dohodek staršev - darilo
Potrebe upravičenca do preživnine niso vsota izdatkov, pač pa njihova primerna ocena.
Denarni znesek, ki ga preživninski zavezanec nakaže upravičencu posebej za božič, se lahko šteje kot preživnina ali kot darilo, odvisno od njegove namere in dokazljivih okoliščin nakazila. Če zavezanec izrecno navede, da gre za božično darilo, se to šteje kot darilo. Če ni jasno opredeljeno, pa se lahko v določenih primerih šteje kot del preživnine, še posebej, če znesek ustreza ali nadomesti redno preživninsko obveznost. Pomembne so konkretne okoliščine nakazila. Denarna nakazila se lahko štejejo kot del preživnine, če so redna, so sorazmerna z obveznostjo in če zavezanec ni ločeno nakazoval preživnine in daril.
Odločitev o stroških postopka je v takšnem primeru odvisna od odgovora na vprašanje, ali je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. V tem sporu gre smiselno za izpolnitev tožbenega zahtevka.
Obstoj delovnega razmerja v razmerju do vključitve tožnika v zdravstveno zavarovanje za nazaj predstavlja predhodno vprašanje ter gre v zvezi s tem za obnovitveni razlog po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice
Zdravstveno stanje je bilo dokončno 26. 5. 2023 in od tedaj dalje tožnik potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Od tedaj dalje tožnik ni več zmožen samostojnega premikanja z invalidskim vozičkom, kot tudi ne hranjenja, saj pri obojem potrebuje pomoč, enako kot tudi pri vseh ostalih osnovnih življenjskih opravilih, naštetih v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2.
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - zavrženje dela tožbe - pomanjkanje pravnega interesa
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
nagrada in stroški odvetnika - potrebni stroški postopka - utemeljene okoliščine - svobodna izbira odvetnika
Sodišče prve stopnje je tožniku materialnopravno zmotno priznalo potne stroške za prihod na sodišče in stroške urnine za odsotnost iz pisarne za pooblaščenca, ki si ga je tožnik izbral zunaj okrožja sodišča prve stopnje. Ustaljena je sodna praksa, da ti stroški ne gredo stranki samodejno in v vseh primerih, temveč le, kadar to utemeljujejo okoliščine primera. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v odgovoru na pritožbo ni navedel nobene okoliščine, ki bi utemeljevala izbiro odvetnika zunaj okrožja sodišča (npr. bližina tožnikovemu bivališču, predhodno sodelovanje z odvetnikom, ki upravičuje posebno zaupanje med njima).
Sodišče druge stopnje tožniku delno pritrjuje pri njegovem zavzemanju za višjo odškodnino zaradi neustreznega spoštovanja načela objektivne pogojenosti. Tožnikov primer se po dolžini odvzema prostosti umešča med večmesečne pripore. Dnevni zneski odškodnin zanje so v sodni praksi med 0,03 ter 0,083 povprečne neto plače, večina primerov pa je zgoščeno v razponu med 0,05 in 0,08 povprečnimi neto plačami. To pomeni, da se odškodnina, ki jo je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje, nahaja na skrajnem spodnjem robu, saj preračunana na dnevni znesek znese 0,03 povprečne plače na dan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086547
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 199. SPZ člen 67.
vlaganje v hišo - solastna nepremičnina - popravilo strehe - zamakanje - nujna gestija - izvedenec gradbene stroke - izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - neodložljivost del
Dokazno breme o vprašanjih, ki so bila naložena izvedencu gradbene stroke, je bilo v celoti na tožnici. S tem pa tudi z dokazovanjem povezano stroškovno breme. Nedokončano dokazovanje z izvedencem gradbene stroke je zato posledica dokaznega in stroškovnega bremena, ki mu tožnica ni zadostila.
pravica do obrambe - soočenje izvedencev - dopolnitev izvedenskega mnenja - adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek
Kršitev pravice do obrambe in s tem bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP pa zagovornica uveljavlja z navedbami, da sodišče prve stopnje ni opravilo soočenja med sodno zapriseženim izvedencem E. E. in strokovnim pomočnikom obrambe F. F., niti se do tega dokaznega predloga obrambe v izpodbijani sodbi ni opredelilo, čeprav je bilo to predlagano z vlogo z dne 27. 2. 2024. Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru teh pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da tega dokaznega predloga sodišče prve stopnje na glavni obravnavi res ni izvedlo, s čimer je sicer prekršilo pravice obrambe, kar bi lahko predstavljalo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, če bi to vplivalo ali je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, česar pa zagovornica niti ne zatrjuje.
Vrhovno sodišče RS je že v sodbi I Ips 91/2009 z dne 21. 5. 2009 presodilo, da je vprašanje, kdaj je treba dopolniti izvedensko mnenje še z mnenjem drugih izvedencev, stvar dokazne presoje, torej presoje uspeha dokazovanja z izvedencem in da gre pri tem za dejansko vprašanje. ZKP namreč v določbi 258. člena predpisuje, kako mora sodišče ravnati takrat, kadar so v mnenju izvedenca podane vrzeli, ki jih ni mogoče odpraviti z njegovim zaslišanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00086165
URS člen 22, 25. OZ člen 86, 86/2, 615, 615/1. ZPP člen 112, 339, 339/2, 339/2-8.
najemna pogodba za določen čas - molče obnovljen zakup - pravica uporabe na nepremičnini - plačilo uporabnine za nepremičnine - dobrovernost - podatki v zemljiški knjigi - pravočasnost pritožbe - pritožba, vložena pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika
V skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ se šteje, da je sklenjena nova najemna (zakupna) pogodba za nedoločen čas z enakimi pogoji kot prejšnja, če po preteku časa najemnik (zakupnik) še naprej uporablja stvar, najemodajalec (zakupodajalec) pa temu ne nasprotuje. Zato odsotnost pisnega aneksa po poteku enoletnega roka od sklenitve najemne pogodbe ne pomeni toženčeve slabovernosti, kot to zmotno meni pritožba.
Toženec je bil za obdobje, ko je bil slaboveren, obsojen na plačilo uporabnine. Za obdobje, ko je bil toženec dobroveren in utemeljeno prepričan, da nepremičnino uporablja na podlagi veljavnega pravnega naslova, pa tožnik do uporabnine ni upravičen.