predlog tretjega za odlog izvršbe - smiselna uporaba določb o odlogu na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - dom dolžnika
Sodna praksa se je že izrekla, da določilo drugega odstavka 73. člena ZIZ ne ureja celovito vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru prodaje stanovanja, ki predstavlja dom tretjega, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem brez privolitve - predlagatelj - najbližja oseba - pravica do osebne svobode - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - huda demenca - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje - pravica do pritožbe
V postopku odločanja o pridržanju v socialno varstvenem zavodu brez privolitve zakon razumno omogoča položaj udeleženca eni - t. i. najbližji - osebi nasprotnega udeleženca.
V postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj.
napoved zahteve za sodno varstvo - razširitev obtožbe - izrek odločbe o prekršku - obrazložitev odločitve - konkretiziranost opisa prekrška - izjava - seznanitev z očitki - nerazumljivost izreka odločbe - meje uradnega preizkusa izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odprava procesnih kršitev - zakonitost odločbe - izrek opomina - stek prekrškov - ekskulpacijski razlog - dokazno breme - pravna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločitev o stroških postopka - sprememba odločbe na drugi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog
S tem, ko je po napovedi pravne osebe, da bo vložila zahtevo za sodno varstvo, izrek odločbe o prekršku dopolnil oziroma razširil še z očitkom, da so bili prekrški storjeni tudi na račun in v korist pravne osebe, je prekrškovni organ povzročil nerazumljivost izreka odločbe o prekršku (nasprotje izvirnika z izvirnikom).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089461
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 180, 180/3. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - uporaba prava EU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - neposredni učinek direktive - sodbe SEU - sodna praksa kot pravni vir - lojalna razlaga nacionalnega prava - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - objektivno merilo - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - standard profesionalne skrbnosti - prava in neprava retroaktivnost - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - odlog plačila - sprememba tožbe - vložitev nove tožbe - premoženjsko in finančno stanje stranke - preplačilo - denarno nadomestilo - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - hujše škodljive posledic
Ustaljeno in enotno je stališče, da materialno pravo, ki ga mora sodišče poznati in uporabiti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 180. člena ZPP), vključuje tudi pravo Evropske unije (EU), to pa je v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oziroma primarno in njegovo uporabo v 3.a členu nalaga tudi Ustava RS. Razlago prava EU daje Sodišče Evropske unije (SEU), katerega odločbe so formalno zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir, ki ga morajo upoštevati vsa nacionalna sodišča v državah EU. Če predpisi, razlage ali sodna praksa nacionalnega prava nasprotujejo pravu EU (vključno z razlagami slednjega s strani SEU), mora nacionalno sodišče po načelu lojalne (evroskladne) razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red, vključno z zgoraj citiranim 272. členom ZIZ, razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Dogovor o kreditu v tuji valuti sodi med pogodbene pogoje iz prvega odstavka 22. člena ZVPot.
DZ člen 7, 7/4, 141, 141/8. ZNP-1 člen 51, 51/2. KOP člen 3
razmerja med starši in otroki - stiki otrok s starši - določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba sporazuma o stikih - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - sprememba okoliščin po sklenitvi poravnave - bistveno spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - začasna ukinitev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov - obseg in način izvajanja stikov - namen stikov - čustvena navezanost - pridobitev mnenja otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Stiki se v času odločanja na prvi stopnji približno že dve leti dejansko niso izvajali v obsegu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, zato ni smiselno ohranjati takšne ureditve v veljavi.
Sodišče prve stopnje je stike pravilno uravnovesilo glede na dejansko zmožnost predlagatelja z namenom, da se otroke zaščiti pred nestabilnostjo stikov in razočaranjem, če oče na stik ne pride.
Ni zakonske podlage, da bi lahko sodišče starša, ki stikov z otrokom noče izvajati, v njihovo izvajanje prisililo.
odmera pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - odgovor na tožbo
Namen procesnega dejanja (odgovora na tožbo) je v preprečitvi izdaje zamudne sodbe, zato sama vložitev odgovora po prejemu umika tožbe ne predstavlja potrebnega stroška.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - subjektivna vrednost - odplačna pogodba - kavza pogodbe - darilna pogodba - pogodbeni namen - načelo enake vrednosti dajatev - enakovrednost pogodbenih obveznosti - vračunanje darila
Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi nedopustnega nagiba zapustnika, ki se odraža v izločitvi dela premoženja iz obračunske vrednosti zapuščine na račun zakonitih dedičev, in tega tudi ni zatrjeval. Prav tako ni uveljavljal zahtevka na razvezo pogodbe iz razloga, ker drugi pogodbenik ni izpolnjeval svojih obveznosti.
Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče presojati le po načelu enake vrednosti dajatev in tudi ni bistveno, ali je preživljanec v času sklepanja pogodbe nujno pomoč potreboval, temveč je dovolj njegova predpostavka, da jo bo morebiti potreboval, in njegova želja, da zanjo v skladu z dogovorom poskrbi preživljavec.
Tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bil namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe darilen, torej da sta stranki namenoma izjavili voljo z vsebino pogodbe, ki je nista želeli skleniti, da bi prikrili darilno pogodbo,
Pritožbeno sodišče v zvezi z odškodninsko odgovornostjo pojasnjuje, da ni nujno, da vedno, ko pride do nastanka škode, kdo za to odgovarja. Pri odločanju o odškodninski odgovornosti je namreč treba upoštevati, da obstajajo razumne meje določanja odškodninske obveznosti ter da so predpostavke in kriteriji njihovega določanja namenjeni ločevanju tistih škodnih dogodkov, ki se označujejo kot naključje, in zanj nosi breme oškodovanec sam, od škodnih dogodkov, za katere odgovarjajo drugi subjekti. Ob izključitvi vseh zatrjevanih zunanjih vzrokov poškodbe in upoštevaje navedbe tožnika, da mu je "v kolenu počilo nenadoma" (in ne morebiti v posledici spotika, padca, delovanja tretje osebe ipd.), pri čemer je tudi splošno znano, da lahko pri intenzivni telesni aktivnosti pride do poškodb neodvisno od zunanjih vzrokov (to je zaradi opravljanja aktivnosti same), poškodbe tožnika ni mogoče opredeliti drugače, kot nesrečnega naključja.
OZ člen 615, 615/1, 616, 616/1. ZSPDSLS-1 člen 63, 63/4, 91, 91/1.
najemno razmerje - obnovitev - molče obnovljen najem
Vse citirane izpovedbe prič pa skladno potrjujejo dejstvo, da tožnica ne pred in ne po izteku najemnega razmerja ni imela želje po njegovem nadaljevanju, ter da je toženki dala jasno vedeti, da najemne pogodbe ne bo podaljšala, in da zahteva izpraznitev nepremičnin. Sprejetemu zaključku sodišča druge stopnje pritrjuje tudi dejstvo, da je tožnica vložila obravnavano tožbo, s katero nesporno nasprotuje nadaljevanju spornega najemnega razmerja. Tako tudi, v kolikor bi bilo sporno najemno razmerje po 31. 12. 2019 dejansko molče obnovljeno (prvi odstavek 615. člena OZ), je pravno odločilno, da je tožnica nadaljevanju najemnega razmerja nasprotovala in je z vložitvijo tožbe dejansko odpovedala molče obnovljeno najemno razmerje1, kot to določa prvi odstavek 616. člena OZ
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365.
zastaranje obrestnega zahtevka - postopek osebnega stečaja - pretrganje zastaranja - izvršilni postopek - prerekana terjatev - preizkus prerekanih terjatev - izvršilni naslov
Vse do konca izvršilnega postopka zastaranje, glede spornih obresti, ni teklo in tako ne gre pritrditi pritožbenemu stališču, da je terjatev za sporne obresti zastarala, ker ni bilo izkazano, da je bilo v obdobju zadnjih treh let pred začetkom postopka osebnega stečaja nad tožencem opravljeno kakšno procesno dejanje, ki bi pretrgalo zastaranje obresti. Ker je bil v teku izvršilni postopek kakšno drugo procesno dejanje ni bilo potrebno, niti ni bilo mogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00089328
OZ člen 636, 649, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/3. ZVPot člen 37a, 37b, 38, 38/2. ZPP člen 335, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 350, 350/2. Posebne gradbene uzance (1977) člen 104.
odgovornost izvajalca za solidnost gradbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - garancija - možnost preizkusa sodbe - pojem protispisnosti - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - jamčevalni rok - gradbena pogodba - varstvo potrošnikov - posebne gradbene uzance - pravočasno obvestilo o napaki - skrite napake - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenec ustrezne stroke - pravočasnost vložitve tožbe - jamčevalni zahtevek - razbremenitev odgovornosti za napake - pravilna uporaba materialnega prava - sanacija - stroški odprave napak - potrebni stroški - kršitev načela kontradiktornosti postopka - tek zakonskih zamudnih obresti - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Odgovornost za solidnost gradbe, kot jo uveljavljata tožnika v tožbi, je predpisana v prvem odstavku 662. členu OZ. Gre za posebno odgovornost, ki se nanaša na napake, ki zadevajo solidnost objekta. OZ sicer pojma napake v solidnosti gradnje ne opredeljuje, vendar pa je 104. člen v času gradnje veljavnih PGU v zvezi s tem uporabljal izraz pomanjkljivosti (napake) objekta glede njegove trdnosti in varnosti.
Pri odgovornosti za solidnost gradnje, je za obvestilo (notifikacijo) napake predviden daljši, šestmesečni rok (prvi odstavek 663. člena OZ) in ne znaša en mesec, kot je to določeno na splošno pri podjemni pogodbi v 634. členu OZ. Ker pa gre v tem primeru za pogodbo med potrošnikom in izvajalcem rok za obvestilo o drugih napakah, ki ne vplivajo na solidnost gradbe, znaša dva meseca od odkritja napake, saj je treba uporabiti ZVPot kot specialnejši predpis (37.a in 37.b člen v zvezi z drugim odstavkom 38. člena ZVPot).
Nadaljnji pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za solidnost gradbe je, da mora vzrok za napako v gradbi izvirati iz sfere izvajalca. V zvezi s slednjo velja domneva, da vzrok izvira iz izvajalčeve sfere, izvajalec pa lahko to domnevo izpodbije, če dokaže, da vzrok ne izvira iz njegove sfere. Samo na tak način se izvajalec lahko razbremeni odgovornosti za napako v solidnosti gradnje.
Med stroške odprave napak spadajo namreč vsi stroški, ki so potrebni, da je opravljen posel povsem pridobil lastnosti, ki bi jih moral imeti glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je izvajalec/podjemnik, ki za napako odgovarja, zavezal opraviti s sklenitvijo gradbene/podjemne pogodbe z naročnikom.
stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka
V tem postopku ni mogoč preizkus utemeljenosti upraviteljeve odločitve, da je sprožil ustrezne postopke, niti presoja, ali so podane predpostavke za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov postopka zadošča, da ima sodišče podatek, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
skupno starševstvo - duševna bolezen - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je naveden dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da ob ugotovljenem dejanskem stanju izvedba ostalih (zavrnjenih) dokazov ni potrebna in ne bi prispevala k ekonomskim interesom postopka (5. točka obrazložitve). Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da bi takšna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov lahko bila kvečjemu razlog za zavrnitev predloga za izvedbo dokaza, s katerim želi stranka dokazati trditev, ki je že dokazana. Obravnavani primer pa je ravno nasproten, saj je nasprotna udeleženka z navedenim dokazom želela dokazati trditev, ki ni bila dokazana (in sicer, da predlagatelj zaradi zdravstvenih težav nima ustreznih starševskih kapacitet). Glede na to, da je sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja udeležencev postopka zaključilo, da predlagateljeva blaga duševna motnja ne vpliva na njegove starševske kapacitete, takšna pavšalna zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno še neizvedenih dokazov, ki ni dovoljena.
preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - načelo sorazmernosti - neformalni razgovor - pravica do izjave - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave
Zakonodaja v določenih primerih dopušča omejitve pravice do izjave, če se s tem varuje kakšna druga pomembna vrednota. Tako lahko sodišče v družinskem postopku na podlagi četrtega odstavka 96. člena ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini neformalnega razgovora z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.
Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov, od sodišča pa terja, da pretehtano in s prepričevalnimi argumenti - razumno, logično in izkustveno - utemelji odločitev, kar pogojuje zaupanje v rezultate in s tem v ustreznost delovne metode pri izboru dokazov.
Če bi se v tej pravdi ugotovilo, da je toženec v kazenskem postopku lagal, bi se s tem ugotovilo diametralno nasprotno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno v kazenskem postopku. Tožba ni dopustna, ker bi bilo s tem poseženo v ustavno načelo prirejenosti sodnih postopkov.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - objava popravka po ZMed - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave - ugoditev zahtevku
Glede na to, da je v obravnavani zadevi pritožbeno sodišče enkrat že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje in glede na to, da gre v obravnavani zadevi, kjer tožnik s tožbo, ki jo je vložil pred več kot letom in pol (in sicer 12.4.2025), uveljavlja pravico do objave popravka, takšna zadeva pa je nujna, na kar kažejo že kratki roki, določeni v ZMed, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je podan zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 354. člena ZPP. V skladu z navedeno določbo v izjemnih primerih sodišče druge stopnje ne razveljavi s sklepom sodbe prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje, če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak novo sojenje opravi samo.
Glede na to, da se sodišče pri odločanju o pravici do popravka ne ukvarja z resničnostjo ali neresničnostjo objavljenega, so neutemeljena vsa pritožbena izvajanja, s katerimi poskuša toženec prepričati pritožbeno sodišče o resničnosti objavljenega.
Res je, da iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da popravek ne sme biti vsebinsko prazen, pavšalen in neargumentiran, ker mora biti dialog med objavljenim prispevkom in popravkom ustrezno vsebinski. Golo zanikanje namreč ne prispeva k argumentirani razpravi. S praznim, pavšalnim zanikanjem se javna razprava niti ne začne, še manj uravnovesi ali dopolnjuje. Zato je v sodni praksi prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi. Vendar pa prispevek, ki ne temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ne zahteva konkretnejšega prikaza nasprotnih dejstev. Izhodiščno pravilo je, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - naknadno plačilo sodne takse - nezakoniti sklep - preuranjen sklep - sodna poravnava - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je spregledalo peti odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da sodišče naloži plačilo takse iz četrtega odstavka tega člena s plačilnim nalogom. Ta določba je odpravila dilemo, ki se je pojavljala v praksi sodišč glede vprašanja, na kakšen način naloži sodišče v plačilo sodne takse po 15. členu ZST-1. Pred uveljavitvijo novele ZST-1D, ki se uporablja od 12. 2. 2022 dalje, je bilo t. i. naknadno plačilo sodne takse po četrtem odstavku 15. člena mogoče naložiti tako s plačilnim nalogom kot sklepom.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tehtanje interesov strank - udeleženci v postopku - izpodbijanje ločitvene pravice - stroški udeleženca
V 65. členu ZIZ je od novele ZIZ-L dalje izrecno predpisana le ustavitev izvršbe glede določenega predmeta, takšna ureditev pa dopušča možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. Pri obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bodo terjatve fiduciarnih upnikov (v obravnavanem primeru tretjih) v določenem časovnem obdobju poplačane in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna.
Pravdni postopek zaradi izpodbijanja ločitvenih pravic v stečaju je namenjen vsebinski presoji pravice upnikov do poplačila,pridobljene v tem izvršilnem postopku. Upnika bi jo v izvršilnem postopku izgubila na podlagi podane voljne izjave, ki pa je nista podala.
Oseba, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku, je udeženec. Ker ZIZ odločanja o stroških v razmerju med udeležencem in upnikom ne ureja, bi sodišče prve stopnje moralo smiselno uporabiti določila ZPP in glede na ponovno odločanje še načelo končnega uspeha.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pogodba o naročilu (mandat) - obligacija prizadevanja - uporabno dovoljenje - pridobitev uporabnega dovoljenja - oprava storitev - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - celovita dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da toženčeva (mandatarjeva) storitvena obveznost predstavlja obligacijo prizadevanja, iz katere izhaja pravica do plačila za njegov trud, nevezano na končni uspeh oziroma rezultat njegovega delovanja. Pravilno je tolmačilo glavni namen sodelovanja pravdnih strank: tj. toženčeve aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - pravica do izjave - možnost sodelovanja v postopku - odvetnik po uradni dolžnosti - skrbnost odvetnika - pravica do učinkovite pravne pomoči - nujni postopek - poseg v pravico do osebne svobode - duševno zdravje
V tem postopku je treba smiselno upoštevati procesna jamstva, ki so po tretjem odstavku 19. člena Ustave RS zagotovljena vsakomur, ki mu je odvzeta prostost. Obravnavani bolnik mora biti (ne glede na svojo bolezen in procesno sposobnost) med drugim seznanjen s tem, da ima pravico do pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere.
Sodišče je pravilno presodilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 75. in 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez njegove privolitve. Med njimi ni pogoja, da bi morala biti zadržana oseba postavljena pod skrbništvo in da bi ji moral biti v okviru nujnega postopka postavljen skrbnik kot zakoniti zastopnik.