Odločitev o sodni poravnavi je po svoji naravi končna odločitev, gre za izvršljiv dogovor pravdnih strank o sporni zadevi. Če sodna poravnava ne pomeni končne in celovite odločitve ter se postopek nato nadaljuje z reševanjem spornih vprašanj, odvetniku stroškov za sklenitev pogojnega dogovora, do katerega pa ni prišlo, ni mogoče priznati kot potrebnih za ta postopek.
V pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi je zavzeto stališče, da se lahko podrobnejša obrazložitev odločitve o pravdnih stroških opravi na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sodišče sklicuje in na katerem označi, katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo.
Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso potrebni stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS zagotavlja sodišče.
DZ člen 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14.
skupno starševstvo - predlog za izdajo začasne odredbe - dopolnitev predloga - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - sprememba ureditve stikov - omejitev stikov - začasna odredba v družinskih zadevah - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - bistveno spremenjene okoliščine - selitev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neobvezna izvedba naroka
Začasna odredba ni namenjena temu, da bi se z njo ponovno odpirala vprašanja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, temveč le preprečevanju verjetne in neposredne ogroženosti otroka. Poleg tega je treba pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe upoštevati tudi potek predhodnega postopka.
Pri odločanju o začasnih posegih v ureditev varstva in vzgoje je treba upoštevati tudi pomen stabilnosti otrokovega življenjskega okolja. Pogoste in hitre spremembe režima varstva in stikov lahko same po sebi negativno vplivajo na otrokovo občutje varnosti in njegov razvoj, zato morajo biti razlogi za takojšnje poseganje v že vzpostavljeno ureditev posebej tehtni.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - prepoved razpolaganja z nepremičnino - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - namen prodaje - nepoštenost ravnanja - objektivna nevarnost
V okoliščinah, ko je bila že izdana sodba, s katero je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju razvezana, čeprav odločitev še ni bila pravnomočna, je ravnanje prve toženke moč oceniti kot nepošteno. Tožniku je uspelo z verjetnostjo izkazati namen tožencev, da sporno nepremičnino prodata.
V nasprotju s predpostavko iz drugega odstavka 270. člena ZIZ upniku nedenarne terjatve ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje (prodaja/obremenitev) onemogočilo oziroma otežilo uveljavitev terjatve. Nevarnost iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja.
etažna lastnina - zemljiškoknjižni predlog - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - predlog za vpis v zemljiško knjigo - odločanje po stanju ob začetku zemljiškoknjižnega postopka
Davek na promet nepremičnin (še) ni bil odmerjen, pa tudi ne plačan. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in je skladno z določbo prvega in drugega odstavka 236. člena ZZK-1 hkrati zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - isti historični dogodek - nepogodbena odškodninska odgovornost - zavarovalna pogodba - predhodno vprašanje
Obveznost odgovorne osebe temelji na pravilih o nepogodbeni odškodninski obveznosti, medtem ko obveznost zavarovalnice temelji na zavarovalni pogodbi. Gre torej za dve različni pravni razmerji, ki temeljita na različnih pravnih podlagah. Okoliščina, da oba postopka izvirata iz istega historičnega dogodka, zato sama po sebi še ne pomeni, da je odločitev v enem postopku predhodno vprašanje za odločitev v drugem. Prav tako na odločitev ne vpliva dejstvo, da je bila v pravdi zoper zavarovalnico izdana sodba o temelju zahtevka. Ta učinkuje le med strankama tistega postopka in ne veže sodišča v tej pravdi.
Glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZPP okrajno sodišče za zvišan tožbeni zahtevek ni pristojno. Zato je v takem primeru treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, ki določa, da če sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, pošlje zadevo, potem ko je toženec privolil v spremembo (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe), pristojnemu sodišču. V takem primeru ni mogoče uporabiti določbe 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba med postopkom spremenjena, tožbeni zahtevek je bil zvišan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00091779
KZ-1 člen 158, 160, 160/1, 168. ZKP člen 52, 52/1, 88, 357, 357-4, 371, 371/1, 371/1-5.
žaljiva obdolžitev - zasebna tožba - rok za vložitev zasebne tožbe - materialni in procesni rok - roki - računanje roka - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Rok za vložitev zasebne tožbe je materialni rok, čeprav je določen v procesnem zakonu (ZKP). Začetek teka roka zasebne tožbe je vezan na dan, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca.
ZPP člen 12, 87, 87/3, 343, 343/4, 346. ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2.
statusni spor - ničnost sklepov - pogoji za začasno odredbo - zavrženje predloga za začasno odredbo - pooblaščenci po ZPP - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče prvega tožnika opozarja, da gre v tej pravdi za zahtevno pravno problematiko, kateri tožnika očitno nista kos. Opozarja ju, da lahko zaradi tega zanju nastopijo škodljive posledice (drugi odstavek 87. člena in 12. člen ZPP), zato naj razmislita o pomoči pravnega strokovnjaka - odvetnika.
ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti in vrnitev njihovega premoženja in premoženjskih pravic - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - izjava o sprejemu dediščine
Namen ZPVAS je, da premoženjske pravice pridobi tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil (z udejstvovanjem v agrarni skupnosti), zato mora imeti dedič možnost, da postane član agrarne skupnosti in posledično dedič premoženja v naravi. Če pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, je potrebno dediču omogočiti pravno varstvo tudi v zapuščinskem postopku, npr. tako, da se zapuščinski postopek prekine in dediča napoti na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.
izvršba zoper dolžnikove dediče - vezanost sodišča na izvršilni naslov - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - dedna pravica - rubež terjatve
Dolžnice so kot takšne izrecno določene v izreku izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče vezano tudi glede aktivne in pasivne legitimacije strank. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da dolžnice niso pasivno legitimirane, ker lastnost le-teh kot dedinj še ni pravnomočno ugotovljena s sklepom o dedovanju, je nedopustno poseglo v izvršilni naslov.
Materialne pravice, ki niso samostojno prenosljive, ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja prenesti pravico na novega imetnika in jih njihov imetnik ne more (pravno učinkovito) prenesti na novega imetnika ter s tem tako niso rubljive. Dedna pravica (pravica do dediščine) je sicer premoženjska pravica, in sicer je pravica njenega nosilca, da ima v pravnih razmerjih položaj, ki mu pripada kot dediču in mu daje pravico, da postane imetnik vseh pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuščino, in da sme od vsakogar zahtevati, da ga priznava za dediča. Dedna pravica kot celota upravičenj glede zapuščine, ki pripadajo zapustnikovemu univerzalnemu nasledniku je torej premoženjska pravica, ki pa se lahko pridobi le ob izpolnjevanju posebnih pogojev. Dedna pravica je namreč lahko vezana le na določeno osebo (dediča), je torej izrazito osebna pravica, kar pomeni, da je kot taka neprenosljiva, s tem pa ni rubljiva. Podedovani premoženjski delež (dediščina) pa postane prenosljiv po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ko dedič pridobi pravico do dediščine, ki jo pred tem lahko sprejme ali se ji odpove. Tudi na premoženje, ki je še del zapuščine, upnik izvršbe tako še ni mogel predlagati.
Rubež in prenos terjatve v izvršilnem postopku predstavlja zgolj sredstvo izvršbe, od uspeha katerega je odvisno, ali bo upnik z njim poplačan. Za dovolitev izvršbe na denarno terjatev zadošča upnikovo zatrjevanje, da ima dolžnik rubljivo terjatev zoper dolžnikovega dolžnika.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - tuj bančni račun - trditveno in dokazno breme - preverjanje resničnosti podatkov v izjavi po uradni dolžnosti
V dopisu, s katerim je bila stranka pozvana k dopolnitvi, ni bila opozorjena na to, da bo v primeru, če dokumentacije ne bo predložila, sodišče štelo, da ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena in bo njen predlog zavrnjen. Tožnica bi na take posledice morala biti opozorjena, da bi lahko ustrezno prilagodila svoj odgovor.
Omejitev iz 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, da je vknjižbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe praviloma mogoče izbrisati le, če je bilo proti njej vloženo izredno pravno sredstvo in je bila odločba nato razveljavljena ali spremenjena, je mogoče preseči, kadar so podane izjemne okoliščine, ko je bila sodna odločba npr. izdana po aktivnem nepoštenem ravnanju stranke, ne pa v primeru, ko je tožnik sodeloval v postopku, v katerem je bila odločba izdana.
ZFPPIPP člen 172, 172-5, 221k, 221k/2, 221j, 221j/8, 235, 235/3.
prisilna poravnava na predlog upnika - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - razlogi za ugovor - priporočena oddaja vloge - priporočena oddaja na pošto
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da je v pravno odločilnem obdobju po začetku postopka prisilne poravnave (obdobje pred tem s stališča ugovornega razloga ni pomembno) dolžnica za več kot 15 dni zamujala s plačilom plač ter davkov in prispevkov.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 163. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
upravitelj zapuščine - skrbnik zapuščine - upravljanje zapuščine - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - vročanje udeležencem postopka
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na to, ali bodo že znani dediči po pokojnem, ugotoviti, ali je mogoče postaviti upravitelja dediščine ali pa je potrebno postaviti skrbnika zapuščine. V vsakem primeru bo treba oceniti, ali je potreba po začasnem upravljanju izkazana glede celotne zapuščine ali posameznih stvari, ter natančno opredeliti naloge upravitelja oziroma skrbnika, pri tem in pri izbiri osebe, ki ji bo naložilo opravo teh nalog, pa vzeti v ozir tudi stroškovni vidik.
poslovodja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - razbremenitev odgovornosti - slamnati direktor
S sklicevanjem na to, da pritožnik ni bil vpleten v samo poslovanje podjetja, saj je celotno vodenje prevzela druga direktorica, se pritožnik svoje obveznosti plačila založenega predujma ne more razbremeniti. Bistveno namreč je, da je imel (tudi) pritožnik v podjetju položaj direktorja ter s tem pravice in dolžnosti poslovodje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00091641
ZVZD-1 člen 5, 7, 12. ZDR-1 člen 179. ZFPPIPP člen 48. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 353, 360. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV.
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo na višini - vmesna sodba - oblikovanje izreka - postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti - protipravno ravnanje delodajalca - predvidljivost škodnega dogodka - soprispevek delavca - izključitev protipravnosti
Pojem protipravnosti v kontekstu delovnega prava se nekoliko razlikuje od pojma protipravnosti v klasičnem civilnem deliktnem pravu; v okviru delovnega razmerja je dolžnost varstva nasprotne stranke pred škodo poudarjena. V konkretnem primeru je v okviru protipravnosti treba ugotoviti, ali je prišlo do opustitve dolžnega ravnanja delodajalca oziroma ali je glede na njegovo ravnanje nastanek škode objektivno predvidljiv.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00091930
OZ člen 347, 347/1, 356, 358. DZ člen 183, 193.
izvršba zaradi izterjave preživnine - zastaranje preživninske terjatve - zastaranje judikatnih terjatev - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - redno šolanje - trditveno in dokazno breme upnika
Zastaranje med starši in otroki ne teče, dokler traja roditeljska pravica oziroma starševska skrb. Pravilna uporaba določbe, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranje terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ, vendar po prenehanju zadržanja zastaralni rok slednjih znaša 3 leta. Treba je namreč ločiti med takšnimi občasnimi terjatvami (ki ne predstavljajo prave judikatne terjatve), s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja, ter pravimi judikatnimi terjatvami iz naslova preživljanja. Pravo judikatno terjatev v konkretnem primeru predstavljajo preživninski obroki, ki so zapadli do konca glavne obravnave, na katerega se nanaša materialnopravna pravnomočnost. Ker sodišča namreč odločajo glede na stanje na dan glavne obravnave, prave judikatne terjatve ne predstavljajo tudi terjatve vse do pravnomočnosti sodbe, kot to trdi upnica. Za prave judikatne terjatve velja daljši, to je 10-letni zastaralni rok, ki se nanaša tako na glavnico kot pripadke, ki so se do tega dne natekli. Za vse po tem dnevu zapadle preživninske obroke in njim pripadajoče zakonske zamudne obresti pa res velja krajši, 3-letni zastaralni rok.
Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti. Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je v sorodnih postopkih sicer res na upniku, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, vendar pa upnica upravičeno opozarja, da dolžnik v tej zadevi sploh ni ugovarjal, da je preživninsko upravičenje upnice prenehalo iz razloga, ker se ta po polnoletnosti več redno ne šola. Šele v takem primeru se navedeno trditveno in dokazno breme upnika v odgovoru na ugovor vzpostavi. Sicer pa mora v predlogu za izvršbo upnik zatrjevati obstoj izvršilnega naslova.
nasprotna izvršba - predlog dolžnika za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - objektivni rok - krajevna pristojnost - subjektivni rok - vložitev vloge na nepristojno sodišče - kvalificiran pooblaščenec - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - nevednost ali očitna pomota - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - razlogi za nasprotno izvršbo - prekinitev izvršilnega postopka - začetek postopka prisilne poravnave - utesnitev izvršbe
Upoštevaje ureditev v 40.c členu ZIZ je v konkretnem primeru mogoče govoriti o nevednosti dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi), ki predloga za nasprotno izvršbo ni vložil po kvalificiranem pravnem pooblaščencu. Kljub zapisu v potrdilu o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 9. 4. 2024, da bo zadeva po pravnomočnosti odstopljena v delo Okrajnemu sodišču v Krškem, in kljub temu, da je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) po pooblaščencu sklep o ustavitvi postopka prejel s strani Okrajnega sodišča v Krškem, se dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) na nevednost upravičeno sklicuje. Vendarle namreč ostaja dejstvo, da je postopek, vključno z odločanjem o ugovoru, sprva tekel na Okrajnem sodišču v Ljubljani, poleg tega pa ureditev, da je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine za opravo izvršbe pristojno sodišče glede na dovoljena sredstva o izvršbi, še ne pomeni kar samoumevno, da je isto sodišče pristojno tudi za odločanje o vseh predlogih v zvezi s takim postopkom oziroma konkretno za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo. Če bi bilo to že samo po sebi logično, bi bila druga poved v citiranem tretjem odstavku 40.c člena ZIZ povsem odveč.
V trenutku prisilnega poplačila upnik je bil pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi v veljavi ravno za tolikšno terjatev, kot je upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) prejel na svoj račun. Zato je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na določilo 5. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ. Ne glede na to pa je izpodbijana odločitev pravilna, le da na drugi materialnopravni podlagi, in sicer na podlagi 2. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ, ki kot razlog za nasprotno izvršbo določa položaj, ko je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega.
V obravnavani zadevi je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 74275/2021 z dne 2. 11. 2021 izgubil moč izvršilnega naslova v obsegu, kot to izhaja iz pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000/2021 z dne 6. 7. 2023, kar pa v postopku izvršbe nepravilno ni bilo upoštevano. Pri tem tudi ni odločilno, da je sklep o potrditvi prisilne poravnave postal pravnomočen že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
ZDR-1 člen 35, 45, 179. ZVZD-1 člen 3, 5, 10, 12, 19. OZ člen 131, 149, 150, 169, 174, 179, 186, 352, 352/1, 395, 926, 926/5, 965, 965/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - delovna nesreča - delovni stroj - objektivna odškodninska odgovornost - varnost in zdravje pri delu - pasivna legitimacija - zavarovanje civilne odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - zastaranje odškodninske terjatve - soprispevek delavca - pravica do izvedbe dokaza - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - invalidnina - premoženjska škoda - popolna odškodnina
Zakonodajalec je dejansko razširil pojem delodajalca, kot je opredeljen v ZDR-1 (torej delodajalca, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi), tudi na subjekte, navedene v drugem odstavku 2. točke 3. člena ZVZD-1.
Glede "lastnih delavcev" je treba pogodbo razlagati po polici tako, da riziko lastnih delavcev ni bil izključen, pojem "lastni delavec" pa razlagati v zavarovančevo korist skladno z določbami ZDR-1 in ZVZD-1.
Objektivna odgovornost je pridržana le za stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati in pri kateri obstaja povečana nevarnost za poškodbe tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer. Zanesljivo je ugotovljeno in obrazloženo, da bi bilo mogoče delovno nesrečo in škodo preprečiti z upoštevanjem pravil o varnem izvajanju dela s strani prve tožene stranke.
Tožnik je delal na tehnično nezavarovanem delovišču. Nepravilno zavarovanje delovišča, organizacija dela in neupoštevanje pravil za varno delo, so bili po pravilnih ugotovitvah sodbe poglavitni vzrok, da se je delovni stroj prevrnil v jarek in da se je tožnik pri tem telesno poškodoval.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo in navedlo sodno prakso, po kateri se invalidnina ne odšteva od odškodnine, ampak se vrednoti in upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6. ZD člen 9. ZAgrS člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 58, 58/2.
vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - zapuščina brez dediča - last občine - nujni delež
Če dediči pokojnega imetnika vrnjenih premoženjskih pravic na vrnjenem premoženju ne uveljavljajo dedne pravice na način iz drugega odstavka 8. člena ZPVAS, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti postanejo last občine, denarnega izplačila nujnih deležev ni.