DZ člen 189, 190, 196, 197. OZ člen 197. ZNP-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 328.
nova odmera preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - nastop polnoletnosti - aktivna legitimacija za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino - materialne in pridobitne zmožnosti - primerjava neto dohodkov obeh staršev - dohodki od nepremičnine - večje potrebe otroka - največja korist otroka - povprečni življenjski stroški - porazdelitev preživninskega bremena - skupno starševstvo - način plačevanja preživnine - način izvrševanja odločbe - vsebina izvršilnega naslova - diskrecijska pravica sodišča - bančni račun - preživnina v naravi - kritje rednih in izrednih stroškov - selitev - žepnina - namen plačila - prostovoljna izpolnitev obveznosti - otroški dodatek - dodelitev štipendije - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - ortodontsko zdravljenje - nujni stroški zdravljenja - dejanski stroški - prepričljiva dokazna ocena - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - očitna računska pomota
Spremembo preživnine lahko pogojuje le bistvena sprememba okoliščin, na podlagi katerih je bila določena.
Po splošnem pravilu se preživnina za mladoletnega otroka običajno nakazuje na bančni račun otrokovega zakonitega zastopnika (torej starša, pri katerem otrok prebiva). Pri preživnini za polnoletno osebo pa se preživnina nakazuje neposredno upravičencu.
V primerih skupnega starševstva se preživnina praviloma nakazuje tistemu od staršev, ki je z otrokom več časa. Starša se sicer lahko sporazumno dogovorita, da se preživnina nakazuje neposredno na otrokov bančni račun, če je to v korist otroka. Sodišče ima diskrecijsko pravico pri odločanju o načinu izpolnjevanja preživninske obveznosti, vendar mora vedno slediti načelu koristi otroka. Ključno je, da je vsak primer individualno obravnavan glede na okoliščine in potrebe otroka ter zmožnosti staršev, pri čemer je vodilo vedno korist otroka.
Žepnina je običajno namenjena osebnemu razpolaganju otroka in predstavlja manjši denarni znesek, ki ga otrok lahko porabi po svoji presoji za osebne potrebe (npr. nakup sladkarij, iger, oblačil po lastni izbiri itd.). Preživnina pa pokriva vse življenjske stroške otroka, vključno s hrano, stanovanjem, obleko, izobraževanjem, zdravstvom, prevozom, rekreacijo in kulturnimi dejavnostmi. Ključno je, kakšen je namen izvedenega plačila in kaj je bilo dogovorjeno ali določeno v izvršilnem naslovu (sodna odločba, sodna poravnava ali izvršljiv notarski zapis). Le če je bilo določeno oz. izrecno dogovorjeno, da se preživnina plačuje na otrokov bančni račun, bi takšno plačilo veljalo kot izpolnitev preživninske obveznosti. Če se plačilo izvaja izven okvira dogovora, gre za prostovoljno dajatev, ki ne nadomešča preživninske obveznosti. Žepnina ni oblika izpolnjevanja preživninske obveznosti. Starš, ki neposredno skrbi za otroka, mora biti tisti, ki upravlja s preživninskimi sredstvi in jih porabi za otrokove življenjske potrebe. Če preživnina ni določena tako, da se plačuje na otrokov račun, plačilo na ta račun torej ne izpolnjuje obveznosti.
DZ člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 171/5. ZPP člen 313.
ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - preventivni ukrepi - omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazna ocena izvedenskega mnenja - odvisnost od alkohola - preživninska obveznost staršev - zapadlost preživninske obveznosti - določitev paricijskega roka v izreku sodbe - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izpolnitev denarne dajatve - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - dogovor o obročnem odplačilu obveznosti
Za odločitev sodišča o obročnem načinu plačevanja ni zakonske podlage, lahko pa je to naknadni dogovor med roditeljema.
Mesečni toksikološki testi za ugotavljanje uživanja alkohola, ki bi se na štiri mesece pošiljali CSD, niso primeren način opravljanja nadzora nad izvajanjem starševske skrbi očeta oziroma ni jasna njihova funkcija. Nadzorovanje izvajanja starševske skrbi s periodičnim (4 mesečnim) pošiljanjem toksikoloških testov na alkohol CSD že pojmovno ne ustreza cilju takega nadzora, ki niti ni konkretno opredeljen.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - metode ocene vrednosti nepremičnine - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
Za določitev vrednosti nepremičnin je mogoče uporabiti enega ali več načinov ocenjevanja vrednosti, pri čemer so glavni načini način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način in nabavnovrednostni način. Uporaba več kot enega načina ali metode ocenjevanja vrednosti je zlasti priporočljiva, kadar ni na voljo dovolj stvarnih ali opazovanih vhodnih podatkov, ki bi omogočali, da bi že z eno samo metodo lahko prišli do zanesljive sklepne ugotovitve. Povedano drugače, kadar je za uporabo (zgolj) ene od metod dovolj vhodnih podatkov, uporaba več kot ene metode ni potrebna ali priporočljiva. Prav tako se skladno z MSOV 2017 primarno ne ponderira ocenjenih vrednosti po različnih načinih, temveč se uporabi način, za katerega je ocenjevalec pridobil ustrezne podatke. Četudi se v praksi tak način ocenjevanja pojavlja, to torej ne pomeni, da je tak način ocenjevanja edini pravilen ali primeren.
zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe toženi stranki - osebna vročitev - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - dokumenti, puščeni v predalčniku - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - dokazna moč vročilnice - dokazno breme - afirmativna litiskontestacija - izpodbijanje dejanskega stanja
Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz je mogoče izpodbiti zgolj z določno ter z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s splošnim zanikanjem prejema sodne pošiljke ali z nepodprto navedbo, da je obvestilo iz hišnega predalčnika odstranila neznana oseba. Dokazno breme za izpodbijanje pravilnosti vročilnice nosi toženec, ki temu v obravnavanem primeru ni zadostil.
ZNP člen 119. ZPP člen 337, 337/1. ZNP-1 člen 216.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - predmet delitve - ocena vrednosti predmeta delitve - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - dejansko stanje v naravi - stavbno zemljišče in stavba - pripombe na izvedensko mnenje - manjvrednost nepremičnin - nedopustna pritožbena novota - pavšalne pritožbene navedbe
Da sklopa nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stavbno zemljišče s stavbo z naslovom X., ne sestavljata le nepremičnini 347 in 348/1, temveč tudi nepremičnini 354/2 in 354/4, pritožnica prvič v tem postopku, ki teče že vse od leta 2012, uveljavlja šele v pritožbi. Ob tem ne pojasni, zakaj te okoliščine v postopku ni mogla brez svoje krivde navesti že prej. Zato je njeno pritožbeno zavzemanje za cenitev dodatnih nepremičnin prepozno in kot tako nedopustno.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - odločanje o stroških po prostem preudarku - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - stroški iz sredstev sodišča - premoženjsko in finančno stanje stranke - popis in ocenitev premoženja osebe pod skrbništvom - solastni delež na stanovanju - oddaja nepremičnine v najem - soglasje solastnika - dejanske ovire - ogroženo preživljanje - odlog plačila
Stroški postopka bi se torej (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja, oziroma da jih ima, vendar po plačilu stroškov postopka ne bi zadoščala za njeno preživljanje.
nadomestitev soglasja starša - vpis otroka v osnovno šolo - selitev matere - skupno varstvo in vzgoja otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - izvajanje stikov - stroški izvajanja stikov z otrokom - prosta dokazna presoja - zavrnitev dokaznega predloga - sodba presenečenja
Selitev enega od staršev v drug kraj ob vstopu otroka v šolo neizogibno terja soglasje staršev o izbiri šole in kraju šolanja. Ker slednjega udeleženca kljub pomoči CSD nista uspela doseči, je o njem odločilo sodišče. Pri tem je največjo korist deklice prepoznalo v izbiri šole v okolju, v katerem živi od rojstva in kjer ima že stkano socialno mrežo sovrstnikov in širše družine.
Tudi skladno s sodno teorijo je potrebno pojem odrasli član gospodinjstva razlagati tako, kot je to določeno v Splošnih pogojih izvajanja univerzalne poštne storitve, torej da gre za osebo, ki je starejša od 15 let, ki je razsodna in živi z naslovnikom v istem gospodinjstvu. Glede družinskih članov ZKP namreč izrecno zahteva le, da so "odrasli", ne pa tudi, da so polnoletni.
Tožnik je sodno varstvo uveljavljal z ugotovitveno tožbo, zanjo pa 181. člen ZPP kot predpostavko določa "pravno korist" oziroma pravni interes. Gre za procesno predpostavko, s katero se omejuje uporaba ugotovitvene tožbe kot procesne oblike uveljavljanja materialnih pravic, zaradi njene posebne narave in omejenih učinkov. S to tožbo pa tožnik zahteva ugotovitev, da je v tožbenem zahtevku določno opredeljeno pravno razmerje nično. Za to vrsto sankcije pa OZ v 92. členu določa, da se na to vrsto sankcije lahko "sklicuje vsaka zainteresirana oseba". Ta predpostavka je širše opredeljena v smislu, da ni vezana na vrsto oziroma procesen način uveljavljanja sankcije ničnosti, kajti nanjo mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, torej tudi v primerih, ko se ta sankcija ne uveljavlja s tožbenim zahtevkom temveč kot predhodno vprašanje (ali tudi z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom). Čeprav torej po kriteriju funkcionalnosti med njima ("interesoma") ni moč postaviti enačaja (različnost pogojev, po katerih se "interes" ugotavlja), pa je njuno skupno pomensko jedro objektivno pridobljena možnost uveljavljati lastno konkretno pravico (upravičenje). Ničnost mora torej osebi odpreti stvarne, objektivne možnosti, da po odpravi obstoječega pravnega razmerja sama uveljavlja lastno pravico (upravičenje) materialnega prava.
Pogoje za javno dražbo, ki jo je kot metodo razpolaganja s stvarnim premoženjem izbrala prvotoženka, določa 50. člen ZSPDSLS-1. Pogodbeno razmerje, z bistvenimi elementi (predmet in cena) je bilo sklenjeno izključno in samo z drugotožencem, ki je moral v skladu s pogoji javne dražbe v roku 15 dni skleniti pogodbo v pisni obliki in plačati v roku 30 dni po sklenitvi prodajne pogodbe celotno kupnino. Kljub temu pa je nato toženka pisne pogodbe, ki vsebujejo tudi razpolagalni pravni posel z zemljiškoknjižnim dovolilom (23. člen SPZ), sklepala tudi z osebami, ki sploh niso podale nobene izjave volje, sploh niso sodelovale na javni dražbi, z drugotožencem pa s povsem spremenjenimi bistvenimi elementi zavezovalnega posla, z drugačnim predmetom pogodbe in ceno. Kršene so torej določbe, ki vsebujejo osnovna pravila o pravnih poslih in prenosih lastninske pravice, o metodah upravljanja s premoženjem (javna dražba) in postopkih povezanih z njimi. Da so ugotovljene kršitve takšne narave, da so z njimi bili kršeni prisilni predpisi in je zato posledica teh kršitev njihova ničnost, pa je ustaljena razlaga tudi v sodni praksi.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - agresivnost - ukrep prepovedi približevanja - duševna motnja - zmožnost razsojanja - izvedensko mnenje - trajanje ukrepa
Pritožnikova stališča in trenutne življenjske okoliščine, ki resno ogrožajo njegovo zdravje in tudi življenje, niso posledica njegove zavestne in svobodne izbire načina življenja, temveč trenutnega duševnega stanja, zaradi katerega se svojega šibkega telesnega stanja, ranljivosti in tveganj, ki jih prinaša življenje na prostem, ne zaveda in zato ni sposoben sprejemati razsodnih in premišljenih odločitev.
nujni odvzem otroka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - rejniška družina - rejniška dejavnost - pogoji za opravljanje dejavnosti - osebna primernost - sklep o izboru - največja korist otroka - razširitev stikov - primernost staršev - ohranitev čustvene vezi - odtujevanje otroka
V skladu z določbo 14. člena ZIRD lahko sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvu (tudi) k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik, če ta oseba izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti ter soglaša s takim izvajanjem rejništva. Sodišče upošteva oceno pristojnega CSD o primernosti osebe za izvajanje rejniške dejavnosti; izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi pa se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.
zavrženje ovadbe - odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - pristojnost organa
Pritožnica pravilno navaja, da je bil postopek zato, ker je sodišče po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih spis vrnilo tožilstvu, ki je izdalo sklep o zavrženju ovadbe, končan z dejanjem tožilstva in je zato v pristojnosti tožilstva, da izda tovrstni sklep.
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 74/1, 75, 75/1, 80, 80/2. URS člen 19, 22.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - poseg v spolno integriteto - ponavljajoče se ravnanje - specialni povratnik - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - poseg v osebno svobodo - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - nujnost ukrepa - dovolitev posega v človekove pravice - podaljšanje veljavnosti ukrepov - časovna omejenost ukrepa - milejši ukrep - nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za nadzorovano obravnavo - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izvedenskega mnenja - terapevtski privilegij - pravica do izjave v postopku - substanciran dokazni predlog
Pritožnik v domačem okolju ne more obvladati svojih bolezensko pogojenih ogrožajočih ravnanj. To potrjuje konkretna preteklost, ko je pritožnik začenši pred letom 2017 kršil spolno integriteto otrok (deklic), tako da je bil za to štirikrat kazensko obsojen, prestal zaporne kazni, a dejanja po prestajanju kazni spet ponovil, nazadnje je bil leta 2023 zato v priporu.
Pritožnik zaradi nedopustne vrzeli v delovanju sistema socialne varnosti na prosto mesto v ustreznem zavodu v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice čaka že dve leti. Pri pretehtanju ustavnopravne vzdržnosti odločitve, naj tam počaka še tretje leto, je bilo odločeno, da psihiatrična bolnišnica to zasilno začasno varstvo izvršuje na način, ki je z vidika pritožnikove osebne svobode sam po sebi sorazmeren in vsebuje tudi terapevtske prvine.
URS člen 14, 14/2, 23. ZSPJS člen 1, 1/2, 2, 2-13. ZDR-1 člen 44, 126, 127, 128, 129, 130, 133, 133/1, 133/2, 134, 135, 137.
načelo enako plačilo za enako delo - javni uslužbenci - prepoved razlikovanja (diskriminacije) - načelo enakosti pred zakonom - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Delodajalec ima široko polje proste presoje pri organiziranju delovnih procesov, oblikovanju sistemizacije in vrednotenju delovnih mest. Ta delodajalčeva avtonomija pa ni neomejena, temveč jo omejujejo ustavna jamstva, zlasti načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije. Eden izmed izrecnih ciljev ZSPJS je zagotoviti javnim uslužbencem enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih (drugi odstavek 1. člena ZSPJS). Bistvo tega načela je, da javni uslužbenec za enako delo ne sme biti slabše plačan od drugega javnega uslužbenca, razen če za razlikovanje obstaja stvaren in razumen razlog. Javni uslužbenci, ki opravljajo enako ali primerljivo delo v enakih pogojih, morajo prejemati enako plačilo, ne glede na to, kako je takšno delo poimenovano v delodajalčevi sistemizaciji.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - kronična bolezen - akutno zdravstveno stanje
Možnost uporabe instituta predloga za vrnitev v prejšnje stanje je omejena le na primere, ko stranka zamudi rok iz upravičenih razlogov, torej razlogov, ki jih ni zakrivila sama. Med te spada tudi bolezen, kadar je nepredvidljiva in nenadna. Enako pa velja tudi za akutna poslabšanja dolgotrajne, kronične bolezni, kadar stranki preprečujejo opravo procesnih dejanj.
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da sodišče že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka spremeni le, če so se okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, bistveno spremenile; vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izrečenega ukrepa, saj bi nasprotno stališče izničilo učinek pravnomočnosti sodnih odločbo o prej izdanih ukrepih. Za izdajo vsake začasne odredbe, kar pomeni, tudi za spremembo ureditvene začasne odredbe, mora biti s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka (kot je določeno v 160. členu DZ), zgolj (s stopnjo verjetnosti) izkazana korist otroka ne zadošča (zato so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je treba predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti, ker je bivanje v zavodu mld. A. A. še vedno v korist).
Po drugi strani bo v novem postopku preverilo, ali je izrečen ukrep še vedno primeren ali pa je treba izreči drug ukrep ali kombinacijo ukrepov. Glede na to, da je mld. A. A. nedvomno ogrožena iz razlogov, pojasnjenih zgoraj (samopoškodovalno vedenje, poskusi samomorov, ki so se začeli šele po namestitvi v zavod), je potrebno proaktivno ravnanje sodišča. Reevalvacija izrečenega ukrepa odvzema otroka, zlasti presoja primernosti izrečenega ukrepa, je nujna z ozirom na to, da poskusov samomora, kot izhaja iz podatkov spisa, pred izdajo začasne odredbe o namestitvi v zavod (decembra 2024) ni bilo.
Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju nadalje upošteva, da je treba določbo 161. člena DZ razlagati tudi ustavno in konvencijsko skladno. Ustavno sodišče RS in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) sta v številnih primerih podali razlago, pod kakšnimi pogoji pogoji je dopusten poseg države v pravico do družinskega življenja iz 54. člena Ustave oziroma iz 8. člena EKČP). Med te stroge standarde spada zlasti ugotovitev, da je otrok ne le ogrožen, temveč tako hudo ogrožen, da je potreben takojšnji odvzem otroka staršem, še preden sodišče odloči o odvzemu otroka kot o glavnem vprašanju (stopnjevana ogroženost). Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da spada začasna odredba med ukrepe za varstvo koristi otroka (153. do 182. člen DZ), za katere velja načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ, ki je odraz načela sorazmernosti, slednje pa je posebej poudarjeno v postopkih za varstvo koristi otrok. Odvzem otroka je eden najhujših ukrepov za varstvo koristi otroka (hujši je zgolj še odvzem starševske skrbi), zato lahko v skladu z načelom sorazmernosti traja le toliko časa, kot je nujno potrebno za odpravo hude ogroženosti otroka. Ravno s tem namenom določba 160. členu DZ sodišču omogoča in nalaga, da redno spremlja izvajanje ukrepa in ga po potrebi ukine ali spremeni.
krajevna pristojnost - sklep o začasni odredbi - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - delegacija pristojnosti na drugo okrožno sodišče
Že iz predloga za izdajo sklepa o začasni odredbi vloženega na Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 1. 4. 2025 izhaja, da med strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 1085/2024 že teče postopek zaradi spremembe odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Že na podlagi navedene okoliščine je na podlagi tretjega odstavka 266. člena ZIZ krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Do enakega zaključka privede določba drugega odstavka 266. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker ima otrok nesporno stalno prebivališče na naslovu matere v Ljubljani, začasnega prebivališča pa nima določenega.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - parcelacija - parkirišča - dovozna pot - izvedensko mnenje - gradbeništvo in urbanizem - minimalno število parkirnih mest
Skupna pripadajoča zemljišča je treba obravnavati kot izjemo. V primeru, ko ni zanesljivo dokazano, da gre za skupno pripadajoče zemljišče, je takšno zemljišče treba razdeliti med stavbe kot njihova individualna pripadajoča zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00089939
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-1, 1/3-2, 8, 8/2, 11, 11/2. ZAgrS člen 15, 15/4, 15/4-4, 16, 16/3, 16/3-4, 44. ZD člen 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1.
kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - denacionalizacija - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - skupna lastnina - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - podržavljeno premoženje
Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - bipolarna afektivna motnja - opustitev zdravljenja - udeležba v prometu - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje lastnega zdravja
V izpodbijanem sklepu je tudi ugotovljeno, da pritožnik zaradi bolezenskega doživljanja ni zmožen oblikovati svoje volje o zdravljenju in da z odklanjanjem terapije tvega utrditev bolezni in trajno poslabšanje zmožnosti funkcioniranja in udejstvovanja v življenju. Zagotavljanje v pritožbi, da je avto posodil prijatelju in ga ne namerava več voziti, je v nasprotju s tem, kar je pritožnik povedal pred sodiščem prve stopnje, namreč da se je s prijateljem dogovoril, da bo dopolnil znanje vožnje. Ob nedvoumnem mnenju izvedenke, da v stanju, v kakršnem je pritožnik, udeležba v prometu ni dovoljena, in ugotovitvi v sklepu, da pod vplivom bolezenskega doživljanja ni zmožen obvladovati svojega ravnanja, je prepričljivo sklepanje, da je v primeru nezadržanja tveganje za udeležbo v prometu realno. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da zadržanje ni potrebno zaradi preprečitve ogrožanja življenja in zdravja sebe in drugih. Pravilno pa je tudi sklepanje sodišča, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje tudi z odklanjanjem predpisane terapije.