ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor dolžnika - zavrženje prepoznega ugovora - dvakratna vročitev odločbe stranki - začetek teka roka za ugovor - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - pravni pouk
Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se napitnina deli med zaposlene, ne določata pa načina delitve. Glede ključa delitve ZIS napotuje na panožno kolektivno pogodbo, tj. KPGIT (četrti odstavek 91. člena ZIS), slednja pa le primeroma našteje kriterije, ki jih lahko delodajalci upoštevajo ob ureditvi tega vprašanja v podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih (tretji odstavek 73. člena KPGIT, ki se je uporabljala do 31. 12. 2024 oziroma drugi odstavek 75. člena KPGIT, ki se uporablja od 1. 1. 2025). Način delitve napitnine se tako določi v podjetniški kolektivni pogodbi, tožniku pa napitnina glede na Prilogo št. 5 PKP ne pripada.
Delodajalec odgovarja delavcu za škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, oziroma za škodo, ki mu jo povzroči delodajalec s kršenjem pravic iz delovnega razmerja po splošnih pravilih civilnega prava (179. člena ZDR-1). Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene vse predpostavke kumulativno, med drugim tudi protipravnost. Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke ne glede na ugotovljeno neskladnost ureditve načina delitve napitnin v Prilogi št. 5 PKP z ZIS in KPGIT.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - hospitalizacija - utemeljen razlog - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - opravičljiva zamuda - pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Vrnitev v prejšnje stanje je tako mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamuda ni upravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka oziroma pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati.
dokazna ocena - delo izvedenca - pravno relevantna dejstva - bolnišnično zdravljenje - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dokazno breme - dokazna ocena izpovedbe prič
Ali sta se tožnica in medicinska sestra na hodniku videli, je znano le navedenima oseba. Za to ugotovitev kakršnokoli posebno strokovno znanje ni potrebno.
Jok - sploh dolgotrajen in v nočnem času - je gotovo okoliščina, ki bi se jo tožnica lahko spomnila že prej, jo navedla v tožbi ali o njej vsaj izpovedala že ob prvem zaslišanju.
kaznovalni nalog - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - preizkus obtožnega predloga - neznano prebivališče
Sodišče prve stopnje sodbo o kaznovalnem nalogu lahko razveljavi samo na podlagi ugovora obdolženca ali njegovega zagovornika. To pomeni, da ne more razveljaviti sodbe o kaznovalnem nalogu, če ugotovi, da sodbe ni mogoče vročiti obdolžencu, ker sodišče ne razpolaga s podatki o njegovem prebivališču, kot je to storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00090326
KZ-1 člen 54, 54/1, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 10, 293, 293/3, 357, 357-3.
ustavitev kazenskega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - pravnomočno razsojena stvar - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - povezovalni elementi - čas storitve kaznivega dejanja
Vse navedene okoliščine tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavljajo dejansko podlago za ugotovitev, da zatrjevani odvzem kave in suhomesnatih izdelkov brez plačila s strani obdolženega dne 26. 7. 2024 na škodo trgovine B. na C. cesti v D. v obliki dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 izkazuje tudi enoten psihični odnos obdolženca do zaporedoma izvrševane kriminalne dejavnosti z motivom koristoljubja, zato je utemeljeno zaključiti, da okoliščine, vezane na očitek dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1, po kriteriju idem factum sodijo v konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku člena 204 KZ-1 po že pravnomočni sodbi.
Nadaljevano kaznivo dejanje tvorijo istovrstna kazniva dejanja premoženjske narave ne glede na to, ali predstavljajo temeljno, privilegirano ali kvalificirano obliko, v kolikor so podani še vsi drugi potrebni pogoji, ki izkazujejo enoten psihični odnos storilca do konituirane kriminalne aktivnosti (na primer glede na subjekt oškodovanca, sredstvo oziroma način storitve).
Časovni odstop očitanih kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 od časa, v katerem je obdolženi A. A. storil nadaljevano kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku člena 204 KZ-1, pa čeprav naj bi bila očitana kazniva dejanja storjena na škodo trgovine B., bodisi na E. bodisi na C. cesti v D., z odvzemom suhomesnatih izdelkov ter izdelkov za dom oziroma osebno nego (zobne ščetke in pralni prašek) brez potrebnega plačila, predstavlja, kljub podanosti nekaterih povezovalnih pogojev s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja v pravnomočni sodbi, tisto ključno dejansko okoliščino, ki omenjena tri kazniva dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 ločujejo od enotnega ravnanja obdolženega A. A. v času od 10. 7. 2024 do 29. 7. 2024, kot izhaja iz pravnomočne sodbe.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - vrnitev v prejšnje stanje - učinek pravnomočnosti - pravna varnost - prekluzivni rok - pravnomočen sklep
Pravnomočne lahko postanejo tudi sodne odločbe, ki so obremenjene s kršitvami določb postopka ali z napačno uporabo materialnega prava, saj je institut pravnomočnosti namenjen temu, da se pravna razmerja dokončno uredijo in da se pomiri spor, ki je zaradi postopka obstajal med strankami. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne sodbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 357a, 426, 428, 428/2, 346, 346/1, 355, 355/1. URS člen 25.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - dejansko izvrševanje služnosti - prepozna dopolnitev pritožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Sodišče prve stopnje bi tako moralo primarno ugotoviti dejansko izvrševanje služnosti poti s strani tožnikov, saj bi šele tako lahko ugotovilo zadnje posestno stanje, kot to utemeljeno izpostavlja pritožba.
Sodišče odloča o stroških stranke le na podlagi njene pravočasne zahteve. Če stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00090335
KZ-1 člen 60, 62. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - preklic pogojne obsodbe - razlogi za preklic pogojne obsodbe - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče
V izreku sodbe sodišča prve stopnje, kljub tedaj obstoječi očitni zakonski možnosti preklica omenjene pogojne obsodbe v skladu z določbo člena 60 KZ-1 ter prvim odstavkom člena 62 KZ-1, sodišče o prej pravnomočni pogojni obsodbi ni odločilo, na kar upravičeno opozarja pritožnik, ter s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP v obliki nasprotja med izrekom in razlogi sodbe.
Sodišče prve stopnje se v izreku svoje sodbe nepravilno ni opredelilo do pravnomočnih pogojnih obsodb kljub temu, da je bilo z njimi seznanjeno in jih je vsaj deloma uporabilo tudi v obrazložitvi pri utemeljevanju izrečene zaporne kazni.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. DZ člen 67, 74.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju
Ker se v tožbi navedena dejstva, v primeru izdaje zamudne sodbe, štejejo za priznana, se njihova resničnost ne preverja. Sodišče je zato pravilno opravilo le presojo ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz tožbene trditvene podlage, ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, ali s splošno znanimi dejstvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00090904
URS člen 22. OZ člen 35, 52, 87, 87/1, 92. SPZ člen 23. ZJF člen 80f. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZSPDSLS-1 člen 29, 50.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo transparentnosti - nezakonita javna dražba - konkurenca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravna korist tožnika - aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti - razpolagalno upravičenje - ničnost najemne pogodbe - stvarno premoženje lokalne skupnosti - merilo skrbnosti
Namen javne dražbe je doseči najvišjo možno ceno, v skladu z načeli skrbnega, gospodarnega ravnanja upravljalcev stvarnega premoženja (načelo mini-max). Namen javne dražbe pa se lahko doseže, če k dajanju ponudb pristopi čim več dražiteljev, saj to med njimi vzpostavlja konkurenco. Velja, torej tudi načelo enakega obravnavanja in z njim povezano načelo preglednosti (transparentnosti).
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131. ZVZD-1 člen 12.
sestopanje po lestvi - delovna nesreča - izključna krivda oškodovanca - zavrnitev tožbenega zahtevka - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - nevarna dejavnost
Samo spuščanje po lestvi oz. sestopanje z nje ne predstavlja dela s povečano nevarnostjo, tudi v primeru, da bi tožnik opravljal delo na višini - pa ga ni.
Opustitev usposabljanja tožnika za delo na višini bi sicer lahko bil eden izmed (pravno neupoštevnih) pogojev za nastanek škode, vendar ne predstavlja neposrednega vzroka za tožnikovo poškodbo. Do te je prišlo v posledici zdrsa lestve pri sestopanju z nje. Pravno upoštevne vzroke poškodovanja bi torej lahko predstavljali neustrezni delovni pripomočki oziroma delovno okolje, česar dokazni postopek ni potrdil. Nasprotno, razkril je, da je bila lestev primerna in da so bili na voljo še drugi, ustreznejši delovni pripomočki (viličar in dvižna košara), kot tudi zagotovljeni vedri za čiščenje mastnih tal. Tožniku tako ni uspelo dokazati opustitve dolžnega ravnanja zavarovanca toženke.
ZPND člen 22f. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-3. ZPP člen 328.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nujna zadeva - rok za vložitev pritožbe - tek pritožbenega roka - popravni sklep - očitna pisna pomota - sodne počitnice / poletno poslovanje
S sklepom o popravi je bila popravljena zgolj očitna pisna pomota glede parcelnih številk. Pritožbeni rok zoper odločitve, ki niso popravljene, ne začne ponovno teči.
ZD člen 28, 28/4, 58, 142. ZPP člen 319, 319/2, 359.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zapustnikov upnik - obračunska vrednost zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - aleatornost pogodbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prepoved reformatio in peius
Obračunska vrednost zapuščine se ugotavlja le na zahtevo nujnega dediča zaradi izračuna vrednosti njegovega nujnega deleža. Tožnica kot zapustnikova upnica tega ne more zahtevati. Poleg tega s povišanjem obračunske vrednosti zapuščine ni višja tudi vrednost, do katere dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Ta odgovornost dediča je namreč omejena z višino vrednosti podedovanega premoženja.
Tožnica je le zapustnikova upnica, zapustnikovi upniki pa niso upravičenci zahteve za vračunanje daril. Poleg tega velja, da kar je dedič prejel kot darilo, ni njegova dediščina, čeprav se mu vračuna v dedni delež. Z vračunanjem darila se vrednost podedovanega premoženja in s tem odgovornost dediča za zapustnikove dolgove torej ne poveča. Dedič je za zapustnikove dolgove odgovoren le glede na vrednost tistega, kar je dejansko podedoval, torej brez upoštevanja vrednosti prejetih daril.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00090409
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZS člen 113a, 113a/6.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - sklicevanje na sodbo SEU - enotna uporaba prava - učinek erga omnes - prekinitev postopka
Odločitev Sodišča EU bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani zadevi. Cilj enotne uporabe prava EU, ki mu je namenjen postopek po 267. členu PDEU, ni mogoče doseči v popolnosti, če odločitve Sodišča EU nimajo pravnega učinka erga omnes.
Ravnanje toženkinega zavarovanca je bilo nedopustno, ker ni predvidel postopka pregledovanja, ki bi zagotovil izločanje ne več varnih zategovalnih pasov. Kot je ugotovljeno v sodbi, toženkin zavarovanec ni dal dovolj natančnih navodil delavcem, niti ni zagotovil nadzora nad izvajanjem navodil. Pravilno je (implicitno) sklepanje sodišča, da bi ureditev postopka pregledovanja v skladu z zahtevami Pravilnika zmanjšala tveganje za nastanek škode. Tožnik je tako dokazal, da je škoda posledica ugotovljene opustitve dolžnega ravnanja. Škoda torej ni posledica nepričakovanega spleta okoliščin.
nepopolna tožba - zavrženje tožbe kot nepopolne - poziv na dopolnitev tožbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - procesna sposobnost
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožba ni vsebovala jasnih in konkretno opredeljenih dejstev, na katera tožnik opira svoja upravičenja, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zaradi česar ni bila mogoča jasna identifikacija zahtevka.
izvajanje starševske skrbi - stalno prebivališče otroka - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
Oče je v pritožbi navedel nova dejstva, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi 34. člena ZNP-1 sme in mora ovrednotiti, ta pa v primeru, da bi se izkazala za verjetna, vzbujajo dvom o pravilnosti odločitve o zavrnitvi predloga v zvezi s prešolanjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090452
KZ-1 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - načelo kontradiktornosti - prepis zvočnega posnetka - video posnetek kot dokaz - identiteta storilca
Prepisi zvočnih posnetkov se vročajo na utemeljeno zahtevo strank (šesti odstavek 314. člena ZKP), katere pa pritožnik (ki niti ni stranka v postopku) ni podal.
Za izrek obsodilne sodbe se zahteva najvišji dokazni standard v kazenskem postopku, to je sodnikovo prepričanje o krivdi obdolženca (drugi odstavek 3. člena ZKP), ki mora biti onkraj razumnega dvoma (beyond reasonable doubt).