• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>
  • 41.
    VSLJ Sklep IV Cp 1560/2026
    29.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097133
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    kršitev pravice do izjave - začasna odredba - ogroženost otroka - spolna zloraba - dokazni standard - pravica do izjave - mnenje Centra za socialno delo (CSD)

    Pri izdaji začasne odredbe, posebej v primerih vsakršnega suma spolne zlorabe, je treba postopati hitro, zato se včasih ne izvajajo zamudni, predvsem personalni dokazi. Prav tako je res, da je mnenje CSD v družinskih postopkih pomembno in da se po svoji tehtnosti ter dokazni moči približuje izvedenskemu mnenju. Vendar pa to ne pomeni, da je lahko standard obrazloženosti odločbe nižji - nižji je zgolj dokazni standard - prav tako ne pomeni, da sodišče sme ali celo mora nekritično slediti mnenju oziroma predlogu CSD.

  • 42.
    VSMB Sklep III Cp 829/2026
    29.9.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSMB00097876
    ZDZdr člen 39, 39/1, 44. URS člen 19, 19/1, 35.
    pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - posebni nadzor - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - začasno zadržanje - sodni izvedenec

    Sodišče prve stopnje je v točki 15. obrazložitve pojasnilo, da je smiselno enaka diagnoza bila postavljena že v letu 2018 in je ugotovljena tudi predlogu predlagatelja priloženem izvedenskem mnenju z dne 29. 12. 2025 in njegovi dopolnitvi z dne 2. 4. 2026 (dokaza A1 in A2), zaradi česar sodišče utemeljeno ni imelo razloga, da take diagnoze ne bi sprejelo in upoštevalo mnenja sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki ima prav tako medicinsko znanje.

    Sodni izvedenec, pritegnjen v tem sodnem postopku, A. A. je pri nasprotni udeleženki ugotovil duševno (blodnjavo) motnjo, kot sta jo ugotovili tudi sodni izvedenki v izvedenskem mnenju z dne 29. 12. 2025, pridobljenem v nepravdnem postopku N 45/2024, ki je bilo priloženo predlogu predlagatelja (priloge A1 in A2), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo svojo odločitev na podlagi mnenja v tem postopku pritegnjenega sodnega izvedenca A. A.

    Pritožba PB P. pa izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je le-to slednjo določilo za obvezno zdravljenje nasprotne udeleženke.

    V zvezi s pomislekom iz predloga predlagatelja, da do osebja tamkajšnje bolnišnice nasprotna udeleženka nastopa izrazito paranoidno in bi bilo smiselno pomoč poiskati drugje, pa je sodni izvedenec pojasnil, da bi zaradi narave svoje bolezni v vseh okoljih reagirala enako in to ne bi smelo predstavljati ovire za nadaljnjo obravnavo.

  • 43.
    VSLJ Sklep III Cp 1643/2026
    29.9.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00097180
    ZPND člen 19
    ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nujno potrebni ukrepi - psihično nasilje

    Predmet odločanja o ugovoru zoper sklep o ukrepih po 19. členu ZPND ni ugotavljanje, ali bi bilo treba sprejete ukrepe podaljšati oz. ali so v času, ko trajajo, še potrebni. ZPND namreč nima določb, ki bi sodišču omogočale, da sprejete ukrepe na ugovor nasprotnega udeleženca skrajša oz., kot je naredilo sodišče v obravnavani zadevi, od določenega dne dalje razveljavi. Poleg tega pa lahko pri odločanju o ugovoru zoper sklep o ukrepih po 19. členu ZPND sodišče upošteva zgolj dejansko stanje ob času vložitve predloga za izrek ukrepov po 19. členu ZPND, saj je bilo to stanje dejstvena podlaga z ugovorom izpodbijanega sklepa.

  • 44.
    VSLJ Sklep IV Cp 1474/2026
    29.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
    VSLJ00097879
    KOP člen 9. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31. DZ člen 141, 161. ZPND člen 19. ZIZ člen 273a, 273b.
    začasna odredba o stikih - pravica do stikov otroka s starši - pravica staršev do stikov z otrokom - nasilje v družini - ogroženost otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kaznivo dejanje nasilja v družini - stiki pod nadzorom - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj

    V primeru nasilja se domneva obrne, tako da velja, da stiki s staršem, ki izvaja nasilje in zato očitno ni primerno opremljen s starševskimi veščinami, niso v korist otroka. Stališče izhaja iz prvenstvene potrebe po varnosti pred nasilnimi dejanji in posledicami doživetega nasilja. Stiki niso v otrokovo korist niti tedaj, kadar je otrok npr. "le" priča nasilja nad materjo, še toliko manj pa v primeru, da je sam neposredna žrtev nasilnega ravnanja. Sodoživljanje družinskega nasilja ogroža otrokovo korist in predstavlja posebno obliko duševne zlorabe (t.j. posebno obliko ustrahovanja) otroka.

  • 45.
    VSLJ Sklep IV Cp 679/2026
    28.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097371
    DZ člen 140, 196
    sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev preživnine - razporeditev preživninskega bremena

    V skladu s 196. členom DZ se preživnina določi v mesečnem znesku za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe oziroma predloga za njeno določitev. Navedeno materialnopravno določbo je sodišče pravilno uporabilo, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje in jo glede na spremenjene okoliščine odmerilo po posameznih časovnih obdobjih, ob upoštevanju obsega stikov otrok z vsakim od staršev.

    Kreditne obveznosti praviloma ne zmanjšujejo preživninskih zmožnosti, saj ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obligacijskimi obveznostmi. Le izjemoma je mogoče upoštevati kredit, če gre za obveznost, ki je nujno povezana z zagotavljanjem osnovnih življenjskih potreb zavezanca in zato vpliva na njegovo dejansko preživninsko sposobnost. Načeloma je lahko le stanovanjski kredit, kolikor predstavlja nujen življenjski strošek in ne zgolj povečanja premoženja zavezanca, eden izmed elementov pri presoji materialnih zmožnosti.

  • 46.
    VSLJ Sklep II Cp 1871/2025
    28.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097672
    ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-8.
    zamudna sodba - pravilno vročanje - fikcija vročitve - dejansko prebivališče toženca - prijavljeno stalno prebivališče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

    Obe stranki sta v pritožbenem postopku nanizali okoliščine, ki kažejo na to, da je med njima sporno, ali je toženec na naslovu v A. dejansko prebival. Tožencu mora biti omogočeno dokazovati, da v času vročanja na naslovu, kjer je bila opravljena fikcija vročitve, dejansko ni več prebival. Ker te možnosti toženec še ni imel, je treba zamudno sodbo razveljaviti.

  • 47.
    VSLJ Sklep V Cp 1012/2026
    28.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097555
    ZPP člen 111, 111/3, 210, 210/2, 210/3. ZS člen 83, 83/1, 83/4
    mirovanje postopka - pravočasnost predloga za nadaljevanje postopka - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - procesni rok - ustavitev postopka - podaljšanje roka - rok, določen v mesecih

    Teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da podaljševanje objektivnih procesnih rokov, določenih v mesecih - med katere sodi tudi rok za vložitev predloga za nadaljevanje mirujočega postopka iz tretjega odstavka 210. člena ZPP - zaradi sodnih počitnic ni skladno z naravo teh rokov.

  • 48.
    VSLJ Sklep IV Cp 1615/2026
    28.9.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097031
    ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/2. ZPP člen 17, 17/2, 337, 337/1.
    stanje ob vložitvi predloga - pritožbena novota - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - ugovor krajevne nepristojnosti

    Za vprašanje pristojnosti je odločilno stanje ob vložitvi predloga (drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in dejstva, ki so sodišču znana. Kasnejše spremembe se ne upoštevajo.

  • 49.
    VSLJ Sklep I Cp 1720/2025
    28.9.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00097260
    ZD člen 12, 162, 164, 165, 205, 205/3, 207
    dedovanje - obseg zapustnikovega premoženja - skupno premoženje - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - navajanje dejstev in dokazov v zapuščinskem postopku

    Zapustnikova vdova v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imela pooblaščenca, sodišče pa je ni opozorilo, da v pritožbenem postopku ne bo več imela možnosti ugovarjati ugotovljenemu obsegu zapuščine in izločati deleža, ki ji pripada na podlagi skupnega premoženja. Zato so v pritožbi na novo zatrjevana dejstva o nepravilno ugotovljenem obsegu zapuščine dopustna.

  • 50.
    VSLJ Sklep II Cp 330/2026
    25.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
    VSLJ00097127
    ZS člen 83, 83/4. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7
    tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje sodnih pisanj - sodne počitnice / poletno poslovanje - nenujne zadeve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - obvestilo o vročitvi - fikcija osebne vročitve

    Iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 9/2024 z dne 17. 12. 2024 izhaja, da je v nenujni zadevi obvestilo iz četrtega odstavka 83. člena ZS obvezna priloga sodnega pisanja, vročenega med poletnim poslovanjem sodišča. Če takšno obvestilo ni priloženo, ni mogoče šteti, da je "fikcija" osebne vročitve nastopila že med poletnim poslovanjem sodišča in da je procesni rok za opravo procesnega dejanja začel teči prvi naslednji dan po njegovem izteku.

  • 51.
    VSLJ Sodba II Cp 1004/2025
    25.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSLJ00097136
    OZ člen 943, 943/1, 944. ZPP člen 212, 215, 224, 224/1, 443, 443/1.
    trditveno in dokazno breme - nastanek zavarovalnega primera - ugovor nenastale pravice - ugovor fingiranosti - izključitev odgovornosti zavarovalnice - predlog za postavitev izvedenca - uradni zaznamek - javna listina

    Dokazno breme se sploh še ni prevesilo na stran toženke, saj je bilo (osnovno) trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožnici, ki pa mu ni zadostila. Glede na vsebino toženkine utemeljitve, zakaj njena odgovornost ni podana, toženka v konkretnem primeru ni uveljavljala ugovora fingiranosti, temveč splošni ugovor nenastale pravice (da zavarovalni primer sploh ni nastal).

  • 52.
    VSLJ Sklep III Cp 1658/2026
    25.9.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00097056
    URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1
    sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - privolitev v zdravljenje - preklic soglasja - podaljšanje zadržanja osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zaslišanje zadržane osebe - psihiatrično izvedensko mnenje - odpust z zdravljenja

    Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni namenjeno kaznovanju nedovoljenega ravnanja, prisilnemu spreminjanju življenjskega sloga ali nadomeščanju privolitve v zdravljenje, ki bi bilo za osebo koristno ali celo nujno. Če so in dokler so ravnanja osebe posledica odločitev, ki jih sprejema ob ohranjeni sposobnosti razumeti njihov pomen in posledice, pogoji za prisilno zdravljenje niso podani, četudi so te odločitve in ravnanja nepremišljeni, tvegani, za osebo škodljivi in za druge ogrožajoči. Spreminjanju, odvračanju in preprečevanju takšnih odločitev in ravnanj so namenjene druge oblike pomoči in ukrepanja - bodisi prostovoljne, kot so programi zdravljenja odvisnosti, bodisi prisilne, kadar so za to izpolnjeni pogoji po drugih, na primer kazenskopravnih predpisih.

  • 53.
    VSMB Sklep I Kp 39259/2026
    24.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097077
    ZKP člen 16, 16/3. ZSKZDČEU-1 člen 9, 9/1, 10, 11, 12, 23.
    postopek za predajo - predaja zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo specialnosti - dvojna kaznivost - zavrnitev dokazov

    Načelo specialnosti iz 12. člena ZSKZDČEU-1 pravno omejuje učinke predaje, saj se zahtevane osebe zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred predajo, praviloma ne sme preganjati brez predhodnega soglasja izvršitvenega pravosodnega organa. Morebitna namera avstrijskih organov, da bi jo obravnavali tudi zaradi dejanj iz drugega ENPP, zato sama po sebi ne pomeni pravne podlage za takšen pregon niti ne razširja obsega dovoljene predaje.

    Če bi Republika Avstrija želela zahtevano osebo preganjati tudi zaradi drugih dejanj, bi morala pridobiti potrebno soglasje slovenskega pravosodnega organa.

  • 54.
    VDSS Sklep Pdp 300/2026
    23.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097206
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 40/1, 42.
    sodni izvedenec - pisno izdelano izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - stroški in nagrada sodnega izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - študij spisa

    Izvedenkina naloga je bila, da za obdobje od aprila 2023 do februarja 2024 na podlagi podatkov, določenih v sklepu o postavitvi izvedenke, pripravi alternativni obračun plače tožnice ter za vsak posamezni mesec ugotovi razliko med dejansko obračunano plačo in tako izračunano plačo. Pri tem je morala upoštevati v sklepu določeno vrednost plačnega razreda in odstotek dodatka za delovno dobo. Izdelava mnenja tako ni terjala obsežnih ali posebej zahtevnih analiz oziroma preračunov. Relevantna dokumentacija tudi ni bila posebej obsežna, saj so bili za izračun bistveni predvsem obračuni plač za enajst mesecev in podatki, ki jih je sodišče opredelilo že v sklepu o postavitvi izvedenke. Tudi rok 30 dni za izdelavo mnenja ni bil krajši od običajnega roka oziroma takšen, da bi zaradi časovne zahtevnosti upravičeval višje vrednotenje dela.

    Navedene okoliščine po presoji pritožbenega sodišča ne omogočajo zaključka, da je šlo za zelo zahtevno izvedensko mnenje v smislu prvega odstavka 40. člena v zvezi z 42. členom Pravilnika.

  • 55.
    VSLJ Sklep V Cp 1530/2026
    23.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096900
    ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 37/3.
    nagrada izvedenca - odločanje o povrnitvi stroškov - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada za študij spisa

    V skladu s 3. alinejo prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pripada sodnemu izvedencu za študij spisa nagrada v višini 153,00 EUR, če obseg spisa znaša od 201 do vključno 500 strani. Pri odmeri nagrade za študij spisa je torej odločilen njegov obseg oziroma število strani, ki jih je moral izvedenec proučiti. Ker je bil izvedencu naložen študij celotnega pravdnega spisa z vsemi prilogami, okoliščina, da v mnenju ni posebej navedel vseh pregledanih listin oziroma njihovega števila strani, ne vpliva na njegovo upravičenost do nagrade.

  • 56.
    VSLJ Sklep I Cp 1602/2026
    23.9.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00097055
    ZIZ člen 265, 265/1, 266, 266/1, 266/1-2, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
    vračilo dvojne are - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost

    Nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežkočenja izvršbe. V primeru ugotovljene nevarnosti prodaje dolžnikovega premoženja, zato upniku ni treba izkazovati, bo tožena stranka (dolžnik) kupnino na kakršen koli način skrila ali s prodajo morda zmanjšala svoje premoženje (prodaja pod ceno), če konkretno ravnanje dolžnika in druge okoliščine kažejo, da bo ne glede na to prišlo do onemogočanja ali otežkočenja uveljavitve terjatve oz. bodoče izvršbe.

  • 57.
    VDSS Sodba Pdp 300/2026
    23.9.2026
    DELOVNO PRAVO - SODSTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDSS00097205
    URS člen 22, 26, 156. ZDOdv člen 27, 27/6. ZDR-1 člen 200, 200/4. ZSS člen 4a. ZPP člen 17, 17/2, 154, 154/3, 165, 165/2, 180, 180/3, 216, 353, 358, 358/1, 358/1-5, 360, 360/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZUstS člen 40, 40/2. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 19, 19/1, 19/1-2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
    plačilo razlike v plači - zmotna uporaba materialnega prava - stvarna pristojnost sodišča - zakonodajna protipravnost - pristojnost delovnega sodišča - kvalificirana protipravnost - protipravno ravnanje države - predpostavke odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost države - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - plača sodnika - ustrezno plačilo - ugotovitev protiustavnosti zakona - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - način izvršitve ustavne odločbe - odprava protiustavnosti - določitev sodniške plače

    Sodišče prve stopnje je s tem, ko je navedeno formulo za izračun plače tožnice, uporabilo že za obdobje od 1. 4. 2023 do 31. 12. 2023, načinu izvršitve ustavne odločbe pripisalo širše časovne učinke od tistih, ki jih je določilo samo Ustavno sodišče. Dejstvo, da pravno razmerje tožnice ob izdaji odločb Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno zaključeno, tega ne omogoča. Upoštevanje ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča v odprtem pravnem razmerju ne pomeni, da je mogoče na obdobje pred 3. 1. 2024 razširiti način izvršitve, katerega časovno učinkovanje je Ustavno sodišče izrecno zamejilo. Zato za obdobje od 1. 4. 2023 do 31. 12. 2023 ni pravne podlage za izračun plače po formuli, ki jo je sodišče prve stopnje prevzelo iz odločbe št. U-I-8/24.

    Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-8/24 določilo način izvršitve odločbe št. U-I-772/21, ki predstavlja neposredno pravno podlago za določitev višine plače sodnikov. Določilo je, da se pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. 1. 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve odločbe št. U-I-772/21, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. 6. 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2023. Za razliko od obdobja pred 3. 1. 2024 zato za obravnavano obdobje ne gre več za vprašanje, ali lahko redno sodišče samo določi višino ustavnoskladne sodniške plače. Ustavno sodišče je z načinom izvršitve samo določilo pravno merilo, po katerem je treba sodniške plače obračunavati od 3. 1. 2024 dalje. Način izvršitve, določen na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS, je do sprejetja ustrezne zakonske ureditve obvezujoča pravna podlaga za obračun sodniških plač, zato ga mora sodišče pri odločanju o individualnem denarnem (plačnem) zahtevku sodnika upoštevati.

  • 58.
    VDSS Sodba Psp 165/2026
    23.9.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDSS00097491
    ZPP člen 287, 287/2. ZPIZ-2 člen 41, 42, 42/1, 42/1-2, 129. URS člen 50, 50/1.
    ugotavljanje invalidnosti - invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - invalid I. kategorije invalidnosti - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine

    Tožniku pravica do invalidske pokojnine ni bila priznana ob ugotovitvi, da nima dovolj dopolnjene pokojninske dobe (gostota dobe). Glede na to, da je tožnik ob nastanku I. kategorije invalidnosti dopolnil 67 let, bi torej moral izpolniti pogoj dopolnjenih 15 let in 8 mesecev pokojninske dobe (1/3 delovnih let). Glede na to, da ima tožnik v Sloveniji in v Avstriji dopolnjenih skupno 5 let, 4 mesece in 21 dni pokojninske dobe, navedenega pogoja ne izpolnjuje.

  • 59.
    VDSS Sklep Psp 145/2026
    23.9.2026
    UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097508
    ZDSS-1 člen 63, 63/1.
    tožba zaradi molka organa - predlog za obnovo postopka - zavržena pritožba - procesne predpostavke za sodno varstvo - molk organa - socialni spor

    V tem primeru je bilo o vlogi z dne 8. 9. 2014, ki jo v pritožbi omenja tožnica, že pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo, torej da bi šlo za molk organa.

  • 60.
    VDSS Sklep Psp 168/2026
    23.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097489
    Odvetniška tarifa člen 10, 10/3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14, 15, 16, 17. ZPP člen 155, 365, 365/1, 365/1-2, 365/1-3.
    zmotna uporaba materialnega prava - povračilo stroškov postopka - obračun DDV - davek na dodano vrednost (DDV) - kilometrina - potni stroški pooblaščenca odvetnika

    Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilni obračun 22 % DDV od priznane kilometrine. Sodna praksa glede obračuna DDV od kilometrine pooblaščenca, ki je odvetnik, sicer ni enotna, vendar je pritožbeno sodišče pri odločanju sledilo prevladujoči sodni praksi, da se DDV od kilometrine ne obračunava.

    Običajna, prometno smiselna in varna pot predstavlja potreben strošek postopka, zato zgolj dejstvo, da obstaja nekaj kilometrov krajša alternativna povezava, sama po sebi ne more biti razlog za znižanje poslovne kilometrine.

  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>