CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00089315
OZ člen 557. ZD člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba za vrnitev darila v zapuščino - kavza pogodbe - neodplačno razpolaganje - darilo - prepričanje kot dokazni standard - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - dokazni predlog za zaslišanje priče - grajanje procesnih kršitev - konkretno prerekanje - priznana dejstva - zavlačevanje postopka
Ugovor procesne kršitve, ki ga poda stranka takoj na glavni obravnavi, mora biti določen in konkreten. Namen takojšnjega grajanja procesne kršitve je namreč, da se pravočasno doseže, da se morebitna kršitev lahko odpravi že pred sodiščem prve stopnje. Res pa je, da je grajanje lahko določno in konkretno le, če sodišče obrazloži razloge za neizvedbo določenega dokaza. Ker sodišče v obravnavanem primeru pred koncem glavne obravnave ni pojasnilo, katerega dokaza in zakaj ne bo izvedlo, ampak je sklenilo le, da se ostali predlagani dokazi kot nepotrebni zavrnejo, tudi tožnik ni mogel določno in konkretno grajati procesne kršitve. Tako je zadoščalo, da je ugovarjal procesni kršitvi zaradi neizvedbe vseh dokazov.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 23, 25, 54.
kršitev pravice do izjave - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - stiki med otrokom in staršema - skupno starševstvo - ogroženost otroka - neustrezna komunikacija - konfliktnost med starši
Situacijo, ki nastane zaradi otežene oziroma skorajda nemogoče komunikacije, je glede na enotno sodno prakso mogoče ustrezno reševati z natančno določenimi stiki. Tudi sodišče druge stopnje ugotavlja, da je komunikacija med staršema neprimerna, še vedno je njun odnos zelo konflikten, a bo sodišče v ponovljenem postopku v primeru, če bo še vedno štelo, da je ta okoliščina razlog, da se ne določi skupno starševstvo, moralo prepričljivo ugotoviti in argumentirati, zakaj je s tem ogrožena korist mladoletne hčerke udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00089919
DZ člen 4, 4/1. ZD člen 28, 34, 34/1, 35, 60, 60/1, 60/3. OZ člen 533, 533/1, 557, 557/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oporočno razpolaganje - oporočna sposobnost - prikrajšanje nujnega deleža - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dokazovanje življenjske skupnosti z zapustnico - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aleatornost pogodbe - nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe - prikrito darilo - fiktivna pogodba - zavrženje dela tožbe - preuranjena tožba
Kdaj je neko življenjsko skupnost mogoče opredeliti kot dalj časa trajajočo, je odvisno od okoliščin primera. V konkretnem primeru pritožbeno sodišče glede na dolgoletno predhodno zvezo, ki sta jo toženka in zapustnik le še nadgradila z odločitvijo, da konec leta 2017 tudi skupaj zaživita in se je ta zveza končala zaradi zapustnikove smrti, nima nobenih pomislekov v presojo, da je njuna življenjska skupnost bila dalj časa trajajoča.
Kršena pravica do nujnega deleža se uveljavlja v zapuščinskem postopku z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in z zahtevkom za vrnitev daril, o tem zahtevku, če ni sporna dejanska podlaga, pa odloči zapuščinsko sodišče. V konkretnem primeru pa zapuščinsko sodišče o tem zahtevku (če ga je prva tožnica postavila) še ni moglo odločati, saj je med dediči prišlo do spora o veljavnosti zapustnikove oporoke in pogodbe o dosmrtnem preživljanju, nadalje do spora o pravni naravi pogodbe (darilo) in do spora o dedni pravici toženke.
Dejstvo, da je bil zapustnik v času, ko je bila sklenjena sporna pogodba, deležen paliativne oskrbe, omogoča zgolj sklep, da je bil neozdravljivo bolan, ni pa mogoče samo na tej podlagi zaključiti, da mu je ostalo le nekaj tednov življenja in da je bilo to zato znano tako njemu kot toženki. Čeprav tveganje glede na neozdravljivo bolezen zapustnika ni bilo intenzivno, je določena mera tveganja obstajala. Tega, koliko časa bo morala toženka izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, stranki nista mogli vedeti.
Subjektivna vrednost premoženja, ob dejstvu, da je bil neozdravljivo bolan, za zapustnika ni mogla biti visoka, saj je bila možnost, da bo to premoženje v prihodnosti lahko užival, bistveno zmanjšana, po drugi strani pa je bila vrednost tega, da bo toženka, s katero si je ustvaril skupno življenje in mu je bila blizu, zanj tudi skrbela, verjetno neprecenljiva. Toženka se je dejansko zavezala k paliativni oskrbi v domačem okolju, ki je izjemno zahtevna in presega pomoč, ki so si jo dolžni nuditi zakonci. Presoja kavze kot darila le zato, ker je bil zapustnik neozdravljivo bolan in je bilo predmet nasprotne dajatve premoženje večje vrednosti, prekomerno posega v avtonomijo in pogodbeno svobodo. Zaradi ob sklepanju pogodbe pričakovane dalj časa trajajoče in obsežnejše pomoči, ki zahteva podreditev vseh lastnih interesov in skrajni altruizem, tudi obveznosti toženke ni mogoče zgolj ekonomsko obračunati. Kavza obravnavane pogodbe je bila odplačna.
začasna odredba - omejitev starševske skrbi - postavitev otroka pod skrbništvo
Omejitev starševske skrbi je najblažji ukrep trajnejšega značaja za zaščito koristi otrok v skladu s prvim odstavkom 171. člena DZ. Slednjega je mogoče izreči, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera s tem ukrepom dovolj zavarovana.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00089595
ZKN člen 4, 18, 18/1, 54, 84, 84/1, 84/3, 160. ZZK-1 člen 14, 19. ZPP člen 333, 333/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/2.
priposestvovanje stvarne služnosti poti - služnost hoje in vožnje - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec geodetske stroke - ogled na kraju samem - katastrski elaborat - katastrski vpis - način izvrševanja služnosti - potek služnostne poti - opis poteka služnostne poti - opredelitev služnostne trase v izreku - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - zmotna uporaba materialnega prava - prepozna dopolnitev pritožbe
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da mora biti skladno s 14. in 19. členom ZZK-1 oboje, torej vsebina in prostorske meje izvrševanja služnosti, natančno opisano, in sicer posebej v situacijah, ko izvrševanje služnosti ni vezano na trajne infrastrukturne objekte. Vsebina pravnega standarda "natančnega opisa prostorskih meja služnosti" pa je odvisna od okoliščin posamezne zadeve, pri čemer zahtevani minimum tega opisa zagotovo predstavlja najmanj širina služnostne poti in točna lokacija, na kateri služnostna pot spremeni smer. Dejstvo, da je pot pravdnim strankam znana, ne pomeni, da je njen opis v izreku sodne odločbe lahko manj natančen. Opis služnostne poti v izreku sodne odločbe mora bralcu, ki ni seznanjen s stanjem poti v naravi, omogočati jasno predstavo glede tega, kje ta pot poteka.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - etažni lastniki kot sosporniki - dispozitivno enotno sosporništvo
Drži, da se lahko pri enotnem sosporništvu spor reši samo na enak način za vse sospornike, vendar v materialnopravnem smislu glede na končne meritorne odločbe. V tem postopku gre za dispozitivno enotno sosporništvo, pri katerem so med postopkom možne tudi različne procesne odločitve glede posameznih sospornikov. Takšna je že odločitev o tem, da se postopek zoper četrto tožečo stranko zaradi umika tožbe ustavi.
Odločitev sodišča prve stopnje o predlogu stranke, da se osebam, ki so se zaradi udeležbe v postopku ali seznanitve s pravdnim spisom seznanile s podatki, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepove uporaba ali razkritje teh podatkov, pomeni sklep procesnega vodstva.
nujna pot - določitev nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - obseg nujne poti - trasa nujne poti - varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - višina denarnega nadomestila za nujno pot - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Pri vprašanju rabe sodišče prve stopnje ne bi smelo izhajati iz okoliščine, da si pri rabi dela nepremičnine, po kateri naj poteka nujna pot, v času odločanja predlagateljica in nasprotna udeleženca konkurirajo z njenimi istovrstnimi načini (predvsem z vožnjami, premiki vozil, šlo naj bi za vzpostavljeno komunikacijsko površino, kot tako potrebno tudi samim nasprotnim udeležencem), temveč bi moralo upoštevati omejitev celotnega potenciala varovane lastninske pravice glede na vrsto nepremičnine.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 965, 965/1. ZPP člen 286b, 286b/1, 337, 337/1.
odškodnina - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec na mokrih tleh - gostinski lokal - vzrok padca in zdrsa - snežne razmere - mokra in spolzka tla - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - čiščenje pohodne površine - opozorilne table za nevarnost - varnost gostov - pazljivost oškodovanca - običajna skrbnost povprečnega človeka - nesrečno naključje - nepazljivost oškodovanca - predlog za izvedbo dokazov - zavrnitev izvedbe dokaza
Tožnik je vedel, da zunaj sneži, lokal je poznal, saj je bil v njem reden gost. Ob vstopu na zunanjo teraso se je zato od njega kot povprečno, običajno skrbnega človeka pričakovalo, da se bo zavedal možnosti, da je terasa spolzka, ter da bo temu prilagodil način hoje in se gibal s povečano previdnostjo.
DZ člen 167, 168, 168/1. URS člen 54, 54/1. ZNP-1 člen 108.
odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - nujni odvzem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - pravica do družinskega življenja - dokazni standard verjetnosti - hiter postopek - ocena ogroženosti - zavarovanje koristi otrok - raziskovalna dolžnost - okoliščine konkretnega primera - celovita presoja - tehtanje pravic - milejši ukrep - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku
Predpostavka za nujni odvzem otroka po 167. členu DZ je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom staršem. Huda ogroženost je pravni standard in predstavlja osrednje vprašanje tovrstnih postopkov. Sodišče mora ugotoviti vrsto in obseg ogroženosti otrok. Odvzem lahko upraviči le tako neustrezno ravnanje starša, ki že povzroča resno škodo telesnemu in duševnemu zdravju otroka oziroma ravnanje starša, na podlagi katerega je mogoče s stopnjo precejšnje verjetnosti sklepati, da bo otroku povzročilo občutno škodo (ker bosta otrokovo telesno ali duševno zdravje in razvoj zaradi ravnanja starša očitno in trajno oziroma nepovratno prizadeta ali ker je mogoče predvideti, da ne bo mogoče uresničiti osnovnih ciljev socializacije, kot je razvoj otroka v samostojno in hkrati družbeno bitje). Ob odločanju o utemeljenosti predloga CSD za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka (prvi odstavek 168. člena DZ) mora sodišče presoditi vse v tistem trenutku znane okoliščine konkretnega primera in oceniti, ali napolnjujejo pravni standard hude ogroženosti otroka. Po vložitvi ugovora staršev, ko se vzpostavi kontradiktornost, pa mora skrbno preveriti upravičenost ukrepa tudi z vidika ugovornih navedb staršev. Ne sme presojati le svojega odločanja ob izdaji začasne odredbe (za nazaj) s podatki, ki so bili na voljo takrat. Starša namreč lahko navajata dejstva in predlagata dokaze vse do odločitve sodišča o ugovoru zoper izdano začasno odredbo. Oceniti mora tudi, če morda pridejo v poštev manj invazivni ukrepi, ki jih zagotavlja družini CSD.
nepopolna pritožba - podpis pritožnika - podpis na pritožbi
Pritožba nasprotnega udeleženca ni popolna, ker na njej ni niti podpisa nasprotnega udeleženca niti podpisa njegovega odvetnika. Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, jo je kot nepopolno zavrglo sodišče druge stopnje (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).
CESTE IN CESTNI PROMET - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00089491
ZCes-1 člen 70, 95, 96, 99, 99/1, 99/2, 99/5, 99/6. SPZ člen 37, 37/1, 75, 75/1. ZPP člen 1, 18.
opustitvena (negatorna) tožba - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - poseg v izvrševanje lastninske pravice - rekonstrukcija ceste - izgradnja občinske javne ceste - časovna komponenta vznemirjanj - začasnost - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - priključek na javno cestno omrežje - povezava z javno cesto - upravljavec občinske ceste - pristojnosti občine - pristojnost upravnega organa - izvajanje javnopravnih nalog - varstvo javnega interesa - upravno razmerje - upravnopravna zadeva - hierarhična podrejenost - civilnopravno razmerje - civilnopravna zadeva - omejitev lastninske pravice - dejansko stanje v naravi - dejanska uporaba - ustavno načelo delitve oblasti - prepovedane imisije - izdaja soglasja za cestni priključek - nadzor prometa na javni cesti
Rekonstrukcija ceste sama po sebi ne pomeni "enkratnega dejanja", ki kot tako ne bi moglo upravičevati negatornega varstva. Časovno nezanemarljiv poseg, ki traja tako v času vložitve tožbe kot tudi še v času zaključka obravnavanja, konkretno nekaj let, vsekakor pomeni poseg, ki ga je treba presojati in ustreza tudi kriterijem teorije, da je prepovedano le "trajno ali ponavljajoče se" vznemirjanje. Že zato ni posebej pomembno, koliko časa natančno bo predvidena rekonstrukcija javne ceste, ki meji na tožničino nepremičnino, še trajala.
Javne ceste so javno dobro, ki so namenjene splošni rabi in spadajo v upravno premoženje, zato so podvržene javnopravnemu režimu. Pri odločanju o utemeljenosti varstva, kot ga uveljavlja tožnica, je treba upoštevati javni interes, o tem pa se odloča v upravnem postopku.
predlog tretjega za odlog izvršbe - smiselna uporaba določb o odlogu na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - dom dolžnika
Sodna praksa se je že izrekla, da določilo drugega odstavka 73. člena ZIZ ne ureja celovito vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru prodaje stanovanja, ki predstavlja dom tretjega, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem brez privolitve - predlagatelj - najbližja oseba - pravica do osebne svobode - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - huda demenca - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje - pravica do pritožbe
V postopku odločanja o pridržanju v socialno varstvenem zavodu brez privolitve zakon razumno omogoča položaj udeleženca eni - t. i. najbližji - osebi nasprotnega udeleženca.
V postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj.
začasna odredba - pristojnost - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - arbitražna klavzula - lex fori - bianco menica - pritožbena novota - pogoji za izdajo začasne odredbe
Arbitražna klavzula v pogodbi ne izključuje sodne pristojnosti v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe na prepoved unovčitve menic, ki so bile dolžniku izročene na podlagi te pogodbe. Vsebina arbitražne klavzule v konkretnem primeru ni takšna, da bi se z njo stranke izrecno in nedvoumno odpovedale sodnemu varstvu za izdajo začasnih ukrepov.
Sodišče vedno uporabi svoje lastno procesno pravo (lex fori), kar velja tudi za pogoje za izdajo začasne odredbe.
napoved zahteve za sodno varstvo - razširitev obtožbe - izrek odločbe o prekršku - obrazložitev odločitve - konkretiziranost opisa prekrška - izjava - seznanitev z očitki - nerazumljivost izreka odločbe - meje uradnega preizkusa izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odprava procesnih kršitev - zakonitost odločbe - izrek opomina - stek prekrškov - ekskulpacijski razlog - dokazno breme - pravna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločitev o stroških postopka - sprememba odločbe na drugi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog
S tem, ko je po napovedi pravne osebe, da bo vložila zahtevo za sodno varstvo, izrek odločbe o prekršku dopolnil oziroma razširil še z očitkom, da so bili prekrški storjeni tudi na račun in v korist pravne osebe, je prekrškovni organ povzročil nerazumljivost izreka odločbe o prekršku (nasprotje izvirnika z izvirnikom).
ZGD-1 člen 609, 615, 615/2, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2, 4.
sodni preizkus menjalnega razmerja - poravnalni odbor - strošek - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja
Poravnalnemu odboru gre nagrada, predvidena v 2. členu pravilnika, šele ko oziroma če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni. Če udeleženci sklenejo poravnavo pred poravnalnim odborom in sodišče potrdi sklenjeno poravnavo, se višina nagrade, določena v prvem odstavku 2. člena Pravilnika, poviša za 50 % (4. člen Pravilnika). Iz navedenega izhaja, da če ni dosežena poravnava, mora biti vsaj izdelano mnenje, da poravnalni odbor pridobi pravico do nagrade. Šele če bi poravnalni odbor sodišču predložil mnenje, bi dano nalogo opravil in hkrati zadostil pogoju za izplačilo nagrade.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 121. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 141.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje samostojnemu podjetniku posamezniku - vročanje na naslov iz registra - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - predhodni postopek - virtualna pisarna - domneva insolventnosti
Dolžnik je po prvem pritožbenem postopku vedel, da zoper njega teče predhodni postopek za začetek stečajnega postopka in bi zato moral sam poskrbeti za prejem pošte na danem naslovu.