odločitev o pravdnih stroških - pripravljalna vloga
Vloga, ki je poimenovana "pripombe na izvedensko mnenje" po vsebini ne predstavlja pripravljalne vloge, ki bi jo lahko sodišče vrednotilo s 225 odvetniškimi točkami. Vloge se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Glede na vsebino podane vloge tožeče stranke je ugotoviti, da gre za enostavno vlogo sodišču, saj je njen namen zgolj sporočilni. Je razumljiva in obsega vse kar je potrebno da se obravnava, vendar te vloge nikakor ne moremo šteti kot pripravljalne vloge, ki je namenjena pripravi ustne obravnave, oz. ki se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. V pripravljalni vlogi tožeča stranka ni podala svojega pravnega naziranja, niti ni vrednostno ocenila rezultata dokaznega postopka. Potrebno je pritrditi toženi stranki, da gre lahko v predmetni zadevi, zgolj za krajši dopis, za katerega bi lahko priznali 20 točk skladno s 4. točko tarifne številke 39 Odvetniške tarife.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena OZ pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2. Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je socialni spor sploh dopusten. Ko gre za pravice, obveznosti ali pravne koristi, sodišče torej v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Pomeni, da mora zavarovanec oziroma tožnik najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato uveljavlja sodno varstvo.
Ne glede na zatrjevanje tožnice in njenega delodajalca, da tožnici zaradi zdravstvenih težav dosedanji delodajalec ne more ponuditi ustreznega dela, to v predmetni zadevi ne more biti pravno relevantno. V postopku ugotavljanja preostale delovne zmožnosti, je bistveno le zdravstveno stanje tožnice in v povezavi s tem njena preostala delovna zmožnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031634
KZ-1 člen 263, 263/2.. ZPrCP člen 107.. URS člen 29.
preizkus alkoholiziranosti - diskrecijska pravica - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pravna relevantnost predlaganega dokaza - ugotovljeno dejansko stanje - zakonski znaki kaznivega dejanja
V zvezi z obrazloženim zato ne drži nadaljnja pritožbena navedba češ, da policist D. ne bi storil nobenega nezakonitega ravnanja, če bi odstopil od preizkusa alkoholiziranosti. Res je, da 107. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPRCP) določa, da sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus z napravami za ugotavljanje prisotnosti alkohola, vendar to pomeni le, da ima policist diskrecijsko pravico o tem, ali bo takšno dejanje opravil. V konkretnem primeru pa se je D. za preizkus alkoholiziranosti odločil zato, ker mu je voznik K. povedal, da je pil alkoholne pijače, in je torej obstajal sum, da vozi pod vplivom alkohola. V taki situaciji je zato policist tudi bil dolžan opraviti preizkus, saj bi s tem preprečil nevarnost tako za voznika K., kolikor bi se izkazalo, da vozi pod vplivom alkohola nad dovoljeno količino kot tudi ostale udeležence v cestnem prometu.
URS člen 50.. ZUP člen 5, 5/2, 7, 14.. ZDSS-1 člen 82, 82/1.. ZPIZ-2 člen 30, 30/3, 30/4, 183.
neprava obnova postopka - pravica do socialne varnosti
Že Vrhovno sodišče RS se je večkrat opredelilo, da se večja aktivnost od uradne osebe zahteva pri uveljavljanju socialnih pravic, v katero spada tudi pravica iz pokojninskega zavarovanja. Upoštevajoč določbo 50. člena Ustave RS je pravica do socialne varnostni izrecno priznana kot človekova pravica. Po svoji naravi je pozitivna pravica, kar pomeni, da je za njeno uresničevanje potrebno aktivno delovanje države, ki mora zagotoviti učinkovito uveljavljanje pravic na zakonodajnem, izvršilnem in sodnem nivoju. Slednje vključuje tudi postopek pred upravnimi organi, ki predstavljajo prvi neposredni stik stranke z državo. Od uradne osebe se zahteva, da stranki zagotovi pridobitev socialnih pravic tudi z aktivnim postopanjem tako, da v okviru načela zaslišanja opozori kdaj in kako lahko pridobi določeno pravico. S tem je zadoščeno tako varstvu pravic strank kot tudi varstvu javne koristi. Načelo zaslišanja stranke ima v upravnem postopku poseben pomen, saj se posamezniku kot stranki zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja v upravnem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji ravnanja tožene stranke glede zavrženja tožnikove vloge. Tudi po oceni pritožbenega sodišča bi lahko upravni organ, upoštevajoč dostopne podatke iz upravnega spisa, tožnikove vloge in sodno prakso, ugotovil, da obstoji podlaga za uveljavitev izrednega pravnega sredstva. Le tako postopanje bi tožeči stranki omogočilo učinkovito zavarovanje njenih pravic. Tožnik je namreč v vlogi opozoril, da mu pri priznanju pravice do pokojnine, v pokojninsko osnovo, niso bile vštete plače za leto 1987. Navedeno opozorilo tožnika vzpostavlja dvom v pravilno oblikovanje pokojninske osnove.
sodba presenečenja - trditvena in dokazna podlaga - pravna podlaga - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je tako sodbo oprlo na trditve pravdnih strank o dejstvih, ki sta jih ti podali tekom postopka in na pravno podlago na katero sta se sklicevali obe pravdni stranki in ne gre za nikakršno odločitev, ki bi bila lahko presenečenje za toženo stranko.
ZDR-1 člen 144, 148, 148/7.. ZSPJS člen 32.. KPJS člen 45, 45/1.
plačilo razlike plače - nadurno delo - referenčno obdobje - višek ur - neenakomerno razporejen delovni čas
Za presojo količine opravljenega dela ni ključen plan dela. Plani dela predvidevajo čas, ki bo potreben, da se delo opravi, ni pa jih možno obravnavati kot evidenco prisotnosti na delu, ki bi kazala dejanski čas tožnikovega dela. Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti svojih navedb, da naj bi šlo pri tožniku zgolj za prisotnost v prostorih delodajalca (povezano s prezgodnjimi prihodi in prepoznimi odhodi), ne pa tudi za delo.
ZDR-1 člen 9, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pavšalna odškodnina - kolektivna pogodba - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Glede na to, da je bilo pravnomočno odločeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je tožnik upravičen do odškodnine na podlagi 75. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v višini petih izplačanih povprečnih plač v zavodu. Odškodnina oziroma denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1 nadomešča reintegracijo in pokriva škodo, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pogodbena kazen iz 75. člena KPVIZ pa ima kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo ustno dogovorjeno višino plače, je pravilno upoštevalo dogovor obeh strank o višini plače, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljno načelo obligacijskega prava pacta sunt servanda.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/2-4, 12/2-6, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ravnanje z nepopolno vlogo - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje predloga
Po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže vlogo, ki je vlagatelj pravočasno ne dopolni, kljub temu, da je bil po prvem odstavku tega člena pozvan, naj to stori v roku, določenem po drugem odstavku tega člena, ter opozorjen na posledice neupoštevanja te zahteve.
ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4, 318/2.. ZDR-1 člen 44, 118.. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 4, 11.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje tožbe v odgovor
Pritožba z navedbo, da s strani tožnika predložena elektronska komunikacija med njim in B.B. dokazuje, da je tožnik prejel vsa plačila za opravljeno delo, smiselno uveljavlja, da ni izpolnjen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, kar pa ni res. Korespondenca potrjuje tožnikove navedbe o tem, da je toženo stranko pozival k izplačilom. Napačna je tudi pritožbena navedba, da ročno napisana listina ne more dokazovati opravljenih ur in izplačil, sicer pa je z vidika presoje navedenega pogoja za izdajo zamudne sodbe ključno predvsem to, da listine, ki jih je predložil tožnik, ne nasprotujejo njegovim navedbam, pač pa jih potrjujejo.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sprejelo pravilen zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila odjava iz zavarovanj zakonita.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032692
ZDR-1 člen 7, 8, 47, 179, 179/1.. OZ člen 131, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ugotovljeno ravnanje stranskega intervenienta (kadar je prišel v pisarno tožene stranke je vztrajno vstopal v tožničin osebni prostor, se je dotikal in naslanjal nanjo, ji dajal pripombe o njeni postavi in videzu, o tem kako je lepa, kako je vesel, da ima tako lepo tajnico, jo spraševal "za koga se je uredila", ji mežikal, zavijal z očmi, ji namenjal globoke poglede, tožnico je nagovarjal, naj se mu pridruži pri obisku nogometnega turnirja ter ji obenem prigovarjal, da bi lahko večkrat z njim kam šla ter da bi bil že čas, da zamenja svojega partnerja,...), takratnega zakonitega zastopnika tožene stranke, je neprimerno, protipravno in predstavlja spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu 7. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 235, 235/1, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
začetek postopka osebnega stečaja - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ugovorni razlog - domneva o insolventnosti - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - izvajanje dokazov
Višje sodišča pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni imelo podlage za razpis naroka za začetek stečajnega postopka, saj dolžnica ni prerekale svoje insolventnosti niti upničine aktivne legitimacije. Sodišče mora dokaze, s katerimi upnik verjetno izkazuje svojo zatrjevano terjatev, izvesti samo pri položajih, pri katerim mora izvesti tudi dokaze o dolžnikovi insolventnosti. Pri vseh procesnih položajih, pri katerih velja domneva o insolventnosti, pa sodišče po prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP odloči o začetku stečajnega postopka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je bil upnik procesno legitimiran za vložitev predloga.
Določba drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP v primeru, da sta prerekani tako terjatev kot ločitvena pravica, na pravdo napotuje upnika, in sicer ne glede na to, ali njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu ali ne. Omenjena določba je specialna določba glede na 302. in 308. člen ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031660
OZ člen 24, 24/2, 28, 49, 49/1, 51, 51/4. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogoji za uporabo - splošni pogoji - nedovoljene pritožbene novote - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - obstoj pogodbenega razmerja - trenutek sklenitve pogodbe - naročilo storitev - spletno oglaševanje - sprejem ponudbe - neobličnost pogodbe - ustni dogovori - prevara - zmota
S pavšalno pritožbeno navedbo, da je Pogoji uporabe ne zavezujejo, tožena stranka ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da ni prerekala navedbe tožeče stranke, da je registracija na spletnem portalu ... (ki ni sporna, saj je prav na tej podlagi tožena stranka prejela kodo za vstop do portala, na katerega je po lastnih navedbah tudi dostopala) mogoča le na podlagi sprejetja Pogojev uporabe, na podlagi tega dejstva pa se je tako tožena stranka zavezala k spoštovanju Pogojev uporabe.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2. ZPP člen 150, 150/1, 150/5.
vročanje pisanj in pregledovanje spisov - vpogled v spis - upnik kot stranka - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - prodajna pogodba - obrazložitev sklepa - pogoji za prodajo
Pritožnik je upnik, torej stranka postopka, zato ima vedno pravico pregledati spis. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo le o tem, ali je bila prodaja opravljena pravilno, skladno s sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in ali so spoštovani drugi pogoji, ki so potrebni za pravilno prodajo (npr. upoštevanje predkupnih upravičencev). Vse to je sodišče prve stopnje preverilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, o tem je navedlo povsem zadostne razloge.
ZKP člen 8, 148, 148/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izločitev dokazov - pravica do uporabe lastnega jezika - izjava osumljenca - uradni zaznamek policista
Prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, zgrešeno izostanku pravnega pouka o uporabi svojega jezika oziroma jezika, ki ga je osumljenka v času pridobivanja te izjave razumela, pripisuje relativno kršitev določbe četrtega odstavka člena 148. člena ZKP, ki pa naj ne bi vplivala na obdolženkino pravico do učinkovite obrambe, sklicujoč se na sodno prakso VS RS v podobnih in primerljivih zadevah še pred izdajo odločbe VS RS opr. št. I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019, ki je zaostrila in natančneje postavila standarde glede pravice do uporabe svojega jezika v postopku, oziroma jezika, ki ga tisti, ki se v postopku znajde, dobro razume. Pritožba ima zato prav, ko ob tem, da je obdolženka Poljakinja, ki že več let živi v Hrvaški in ta jezik dobro obvlada, opozarja, da v dosedanjem postopku sploh ni bila ugotovljena raven obdolženkinega znanja slovenskega jezika v fazi sestave spornega uradnega zaznamka z dne 21. 10. 2017, prav tako ni bilo ugotovljeno, v katerem jeziku je sploh potekal razgovor med njo in policistom. Strinjati se je s pritožbo tudi v delu, da presoja preiskovalne sodnice o tem, da je obdolženka govorila slovensko in razumela hrvaško, ob prej ugotovljeni okoliščini izostanka potrebnega pravnega pouka o pravici do tolmačenja ne prepriča in da v nobenem primeru ne sanira pomanjkljivosti pri pridobivanju njene izjave dne 21. 10. 2017, saj si drugače tudi ni razlagati nadaljnje procesne odločitve prvega sodišča, ko je že na naslednji narok za zaslišanje obdolženke, ko je po opozorilu obdolženkine zagovornice ugotovilo, da obdolženka govori in razume hrvaško, povabilo tolmačko za hrvaški jezik, kar potrjuje pritožbene navedbe, da obdolženka ni dovolj dobro obvladala jezika, v katerem je tekla komunikacija med njo in policistom dne 21. 10. 2017, ko je podala izjavo kot osumljenka.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje brez naroka - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje nedvomno sme tudi v primeru, če je dejansko stanje med pravdnima strankama v sporu majhne vrednosti sporno, odločiti brez naroka in na podlagi predloženih pisnih dokazov, toda pri tem mora biti pazljivo, da zaradi takšnega procesnega postopanja, ne bi prikrajšalo strank v pravici do polne izjasnitve, če sta stranki glede odločilnih dejstev zatrjevali diametralno nasprotno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sporni zadevi šlo za takšno situacijo, saj je tožeča stranka zatrjevala, da se je v okviru svoje dejavnosti zavezala zgolj sestaviti vlogo za toženo stranko, tožena stranka pa je trdila, da naj bi jo tudi zastopala pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031849
ZPP člen 11, 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1. OZ člen 120.
gospodarski spor majhne vrednosti - načelo hitrosti in ekonomičnosti - načelo koncentracije postopka - nedovoljena pritožbena novota - nedopusten pritožbeni razlog - telefonske in internetne storitve - splošni pogoji pogodbe - odstop od pogodbe - prejem izjave o odpovedi pogodbe - prejem elektronskega sporočila - oblika odstopne izjave - trditveno in dokazno breme
V prvi alineji 8. točke Splošnih pogojev Pogodbe (v nadaljevanju: SPP) je zapisano, da odgovornost za komunikacijo med pogodbenima strankama vedno nosi pošiljatelj, če ti pogoji ne določajo drugače. Da bi drugače določali, iz pritožbe ne izhaja, pritožbeno sodišče pa takega določila ni našlo. Zgolj običajne informativne komunikacije je skladno z drugo alinejo 8. točke teh SPP dovoljeno tožnici dostaviti z elektronsko pošto. Splošno določilo iz prve alineje 8. točke pa je konkretizirano v tretji alineji iste točke. Ta določa, da je treba obvestila o dejstvih, ki imajo za posledice pravne zahtevke, nasprotni stranki dostaviti pisno ali na drug argumentiran način. Tega toženka ni naredila. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje dokazno breme o tem, da je tožnica prejela objavo o odstopu od pogodbe, pravno napačno prevalilo na toženko.