• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sklep V Cp 667/2026
    16.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092915
    ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 335-4, 336, 343, 343/1.
    lastnoročni podpis - izvirnost podpisa - skeniranje - fotokopiranje - nepopolna pritožba - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti

    Tožnikov podpis na predloženi pritožbi ni fizično izpisan, temveč je skeniran in na pritožbo le natisnjen. Tak podpis po prej citirani zakonski določbi in tudi po obširni in usklajeni sodni praksi, ki ne dopušča fotokopiranega ali skeniranega podpisa, ne izpolnjuje zahteve po izvirnosti podpisa. Pritožba je posledično nepodpisana in nepopolna, te pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.

  • 22.
    VSL Sklep I Ip 95/2026
    15.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00092635
    ZIZ člen 15, 24, 24/1. OZ člen 288, 323, 323/1, 324, 325, 326, 336, 336/1, 347, 356, 356/1, 364, 365, 369. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
    pravno nasledstvo - ugovor aktivne legitimacije - kvalificirane listine - pogodba o odstopu terjatev - novacija - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - prenovitvena volja - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - informativni dokaz - (ne)izvedba predlaganih dokazov - načelo kontradiktornosti - vračunanje izpolnitve - pravica do izjave - zastaranje judikatne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - 3-letni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - konkludentna pripoznava dolga
    Sodišče lahko dovoli izvršbo tudi v korist osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik, če upnik glede prehoda terjatve razpolaga z eno od kvalificiranih listin v smislu prvega odstavka 24. člena ZIZ. Upnik B. d. o. o. pa je tej zahtevi v obravnavani zadevi zadostil, saj je izvršilnemu predlogu priložil notarsko overjeno Pogodbo o odstopu terjatev z dne 6. 5. 2015, ki predstavlja po zakonu overjeno zasebno listino in s tem listino iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.

    Prenovitvena volja oz. animus novandi se ne domneva, temveč mora biti le ta izrecno in jasno izražena v vsebini dogovora, s katerim se stranke dogovorijo za novacijo. Brez konkretiziranih trditev strank sodišče njihove pogodbene volje ne more ugotavljati.

    V obravnavani zadevi je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je z upnikom sklenil dogovor o prenovitvi upniško dolžniškega razmerja, ki naj bi ga dokazovali ugovoru priloženi izjavi z dne 2. 6. 2015 in Dogovor o plačilu obveznosti z dne 2. 6. 2015. V dokaz je dolžnik predlagal tudi lastno zaslišanje in zaslišanje priče C. C., ki je pripravila navedeni dogovor. Ni utemeljen očitek o kršitvi načela kontradiktornosti, ker sodišče prve stopnje navedenih dokazov ni izvedlo. Sodišče je namreč dolžno izvajati dokaze le ob dovolj konkretiziranih trditvah strank, v obravnavanem primeru pa je iz ugovora razviden le datum nastanka listin, ki naj bi dokazovale sklenjeni dogovor. Dolžnik bi moral jasno in nedvoumno navesti vsaj še to, kdo na strani upnika naj bi sklenil zatrjevani dogovor, saj iz ugovora in dolžnikovega odgovora na upnikov odgovor ter ugovoru priloženega Dogovora o plačilu obveznosti z dne 2. 6. 2015 izhaja, da ga je za upnika C. C. le pripravila oziroma dolžniku poslala. Po drugi strani je priloženih izjav z dne 2. 6. 2015 in Dogovora o plačilu obveznosti z dne 2. 6. 2015 razvidno, da te listine niso podpisane ne s strani C. C. ne s strani koga drugega v imenu upnika. Razloga za nepodpis dogovora o novaciji s strani upnika, če je do njega res prišlo, pa dolžnik ni pojasnil.

    Niti terjatev iz naslova glavnice niti iz naslova zamudnih obresti do vložitve izvršilnega predloga še ni zastarala, saj je prišlo do pretrganja zastaranja, in sicer z dolžnikovo konludentno pripoznavo dolga. Dolžnik namreč ne ovrže dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da iz ugovoru priloženih potrdil o dolžnikovih delnih plačilih v obdobju od 22. 5. 2015 do 11. 11. 2024 izhaja, da med posameznimi plačili nikoli ni minilo več kot tri leta. Posledično ni nastopilo niti zastaranje tistih zakonskih zamudnih obresti, ki so zapadle po izdaje izvršilnega naslova.
  • 23.
    VSL Sklep V Cp 316/2026
    15.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00092507
    ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3, 45, 108, 154, 157, 180, 180/2, 191, 191/1, 191/1-2.
    odmera pravdnih stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - obvezna sestavina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - formalno sosporništvo - predhodni preizkus tožbe - korekturna dolžnost sodišča - odvetniška tarifa
    V primeru navedbe vrednosti spornega predmeta je odprava formalnih pomanjkljivosti mogoča omejeno - le do določene faze postopka, in sicer končanega predhodnega preizkusa tožbe. Če sodišče opravo procesnega dejanja zamudi (t.j. poziv k dopolnitvi), mora tožbo vsebinsko obravnavati. Upoštevajoč načelo a maiori ad minus, to še toliko bolj velja v primeru, da je vrednost spornega predmeta sicer navedena, a ne diferencirana po posameznih zahtevkih.

    Če je sodišče prekludirano v preverjanju navedene vrednosti spornega predmeta in njene pravilnosti, mora enaka prekluzija veljati tudi za toženko; tudi toženka mora v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta jasno ugovarjati oz. zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, le do začetka obravnavanja glavne stvari.

    Položaj nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta je enak položaju, ko ta sploh ni določena. Posledično se za vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upošteva najnižja vrednost po tarifni številki 18 OT.
  • 24.
    VSL Sklep I Ip 136/2026
    14.4.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00092652
    ZIZ člen 17. ZJSRS člen 28, 28/5.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - izterjava stroškov - stroški izvršitelja - stvarna legitimacija Republike Slovenije (RS)
    Ker je bil Sklad kot upnik oproščen plačila sodnih stroškov, so se ti stroški izplačali iz sredstev sodišča, torej iz javnih sredstev. Prav tako kot formalni upnik (Sklad, procesna legitimacija) ni bil zainteresiran za presojo obračunov izvršiteljev, zaradi oprostitve plačila stroškov ni imel niti interesa, da nastale izvršilne stroške terja nazaj, saj je stvarno legitimiran upnik po izvršilnem naslovu Republika Slovenija. Navedba računa za poplačilo tako ne predstavlja zgolj modalitete izpolnitve obveznosti, temveč vzpostavlja (stvarno in procesno) aktivno legitimacijo za izterjavo sporne terjatve ne glede na to, da Republika Slovenija ni izrecno navedena kot upnica, temveč na to odkazuje "zgolj" dejstvo, kdo je imetnik računa, na katerega naj se terjatev poplača. Ker je z navedenim računom upravičena upravljati prav in edino Republika Slovenija, je ta upravičena tudi izterjati terjatev, ki mora biti poplačana na račun, katerega imetnica je.
  • 25.
    VSL Sklep II Cp 549/2026
    14.4.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092488
    DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 242, 242/1, 243, 244, 244/1, 246, 247, 247/3, 248, 248/1, 248/1-1, 248/1-2, 250, 250/3, 251.
    skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - izbira skrbnika - naloge skrbnika - dolžnosti skrbnika - primernost skrbnika - upravljanje premoženja
    Sodišče skrbnika imenuje praviloma izmed oseb, ki so z varovancem sorodstveno povezane. Imenovanje CSD za skrbnika pride v poštev v primerih, ko takih oseb ni ali za njihovo imenovanje niso izpolnjeni zakonski pogoji oziroma to ni v korist varovanca. V konkretnem primeru je ugotovljeno, da taka oseba obstaja, njeno imenovanje za skrbnika pa tudi ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke.
  • 26.
    VSL Sklep II Cp 1550/2025
    14.4.2026
    STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00092487
    ZODPol člen 109b. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. SZ-1 člen 111, 111/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
    izpraznitev in izročitev stanovanja - zahtevek na izselitev - pravica do spoštovanja doma - test sorazmernosti - razlaga zakona - zahteva za oceno ustavnosti zakona - vojni veteran
    Pri določbi 109.b člena ZODPol gre za specialno ureditev, ki se uporablja le za v zakonu opredeljen krog oseb s statusom vojnega veterana (to je za delavce, ki so do upokojitve delali v Policiji) ter za stanovanja, ki jih je tem osebam dodelilo MNZ.

    V okviru testa sorazmernosti mora sodišče poleg ugotovitve, da ima sprejeta odločitev (s katero se nalaga izselitev in izročitev stanovanja) podlago v zakonu, ugotoviti tudi: ali je določeno stanovanje dom v smislu EKČP; ali bo z odločitvijo prišlo do posega v pravico do doma; in ali poseg zasleduje legitimen cilj.
  • 27.
    VSM Sklep I Cp 262/2026
    14.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00093378
    ZPP člen 338, 339, 350, 350/2. ZGD člen 679, 679/1.
    zavrženje tožbe - pravdna sposobnost - potrošniški spor - zmotna uporaba materialnega prava - podružnica pravne osebe

    V pripravljalni vlogi z dne 10. 11. 2025 je tožeča stranka toženo stranko naslovila "A.", kar je po prepričanju pritožbenega sodišča določno označeno podružnica in kateri je potrebno priznati pravdno sposobnost. Ob tem pa je še pojasniti sodišču prve stopnje, da gre za potrošniški spor in da je tukaj potrebno opraviti tudi materialno procesno vodstvo zaradi varovanja potrošnika.

  • 28.
    VSM Sklep PRp 54/2026
    14.4.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI
    VSM00093384
    ZP-1 člen 2, 2/1, 106, 106/4, 106/4-1. ZNUZJV člen 1, 1/3, 12, 13. KZ-1 člen 7, 7/2, 204, 204/2, 220, 220/1. URS člen 28, 28/1, 28/2, 155, 155/2.
    poškodovanje tuje stvari - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - tatvina - mala tatvina - kaznivo dejanje majhne tatvine - načelo zakonitosti - uporaba milejšega predpisa - retroaktivna veljavnost

    12. in 13. člen ZNUZJV vsebinsko ne posegata v določbe KZ-1 na način, da bi te določbe razveljavila, dopolnila ali spremenila, kar pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da pravilo retroaktivne uporabe milejšega zakona v obravnavani zadevi ni pravno relevantno.

  • 29.
    VSL Sklep I Cp 2168/2025
    14.4.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00092484
    SPZ člen 32, 33, 33/3, 34, 35. ZG člen 40, 40/1. ZPP člen 426.
    posest - motenje posesti - protipravnost motenja posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - gozd - les - prepoved vožnje motornih vozil - zamudna sodba
    Toženec ni imel zakonske podlage za ukrepanje zoper tožnikove nedovoljene vožnje po gozdni vlaki. Pooblastila za izvajanje svoje posesti na gozdni vlaki na podlagi zakona pa ni ne zatrjeval ne dokazal. Protipravnost njegovega posega v tožnikovo posest ni bila izključena.
  • 30.
    VSL Sklep III Cp 678/2026
    13.4.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092380
    ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-1, 75, 79, 79/1.
    sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - podaljšanje ukrepa - psihiatrično zdravljenje - namestitev v socialnovarstveni zavod - vrstni red
    V dani situaciji, ko osebe, ki potrebujejo namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, več let čakajo na sprostitev prostega mesta - v takem položaju se je znašel tudi nasprotni udeleženec - je edino pravilna odločitev sodišča, da se izrečeni ukrep podaljša in s tem ohrani vrstni red čakanja na namestitev.
  • 31.
    VSL Sklep I Ip 1320/2025
    13.4.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00092647
    ZIZ člen 17, 21, 21/1. OZ člen 35, 38.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost terjatev - obresti za odškodnino - neobstoječa valuta
    Ne drži, da je v izreku izvršilnega naslova izrecno navedeno, od kakšnega zneska glavnice tečejo zakonske zamudne obresti, saj nikjer v izreku ni navedeno "od zneska ... DIN" (glede na veljavno valuto ob začetku teka zamudnih obresti), kar bi specificiralo znesek, od katerega tečejo zamudne obresti. Navedeno je hkrati tisto, česar v izvršilnem postopku ni dopustno dopolnjevati. Izrek, kakršen je, bi bil primeren, če bi tudi obresti glede na čas začetka teka tekle od zneska v isti valuti, saj bi bilo mogoče znesek, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti, razumeti s pomočjo kontekstne razlage in ne zaradi same popolnosti izreka. Ne gre za matematično možnost izračuna, temveč gre za izvršljivost. Valuta je vsekakor bistven del definicije denarne obveznosti, saj valute nenazadnje nimajo vse enake vrednosti (ali pa ne obstajajo več) in zato ne drži, da se obresti pač izračunajo od "zneska" oz. "številke". Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da zakonske zamudne obresti od zneska v evrih pred časom, ko je valuta evro sploh pričela obstajati, ne morejo biti obstoječ predmet obveznosti. S tem tak predmet ni niti določen, niti določljiv, izvršilni naslov pa v obrestnem delu ni primeren za izvršbo.
  • 32.
    VSL Sklep V Cp 13/2026
    13.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092432
    ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/2, 14.
    povrnitev stroškov priči - nadomestilo za izgubljeni dohodek - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče - odmera po prostem preudarku - pravica do povrnitve stroškov
    Prosti preudarek ne pomeni, da lahko sodišče ugodi kakršnemukoli znesku, ki ga uveljavlja priča iz naslova izgubljenega zaslužka, ampak mora upoštevati konkretne navedbe priče o tem, koliko dejansko znaša njen izgubljeni čas zaradi prihoda na sodišče in kako naj se ta ovrednoti glede na poklic, ki ga priča opravlja.
  • 33.
    VSL Sklep I Ip 161/2026
    13.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL00092645
    ZPP člen 7, 111, 116, 139, 139/6, 142, 142/4, 212, 224, 323. ZIZ člen 6, 6/2, 9, 9/3, 15, 46, 46/3, 67. URS člen 22, 23.
    zavrženje prepoznega ugovora - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - vročitev s fikcijo - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva - vezanost sodišča na izvršilni naslov - pravica do učinkovitega sodnega varstva - nasprotna izvršba - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - vrnitev v prejšnje stanje - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - varen elektronski podpis - lastnoročen podpis
    Izvršilni postopek mora biti hiter in učinkovit, prav zato in zaradi dejstva, da upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper dolžnika, pa je razumljivo, da sta ugovorni in pritožbeni rok krajša kot v pravdnem postopku, to je 8 in ne 15 dni. V zvezi z določbo tretjega odstavka 46. člena ZIZ višje sodišče opozarja na že zavzeto stališče Ustavnega sodišča RS (odločba št. U-I-339/98), da popolna nesupenzivnost ugovora oziroma pritožbe v izvršbi na dolžnikova denarna sredstva ni neustavna oziroma ni v nasprotju z zahtevo po učinkovitosti pravice pravnega sredstva. Če se naknadno izkaže, da je bilo vloženo pravno sredstvo utemeljeno, se namreč dolžnik lahko posluži instituta nasprotne izvršbe.

    Zakonska možnost fiktivne vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP je odraz zahteve po učinkoviti pravici do sodnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer je korektiv taki ureditvi institut vrnitve v prejšnje stanje, če fikcija vročitve dejansko ni bila pravilno opravljena.
  • 34.
    VSL Sklep IV Cp 569/2026
    10.4.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00092914
    DZ člen 183, 183/1, 189, 190. ZNP-1 člen 101. OZ člen 299, 299/2.
    obveznost preživljanja otrok - odmera preživnine - določitev višine preživnine - preživnina za mladoletnega otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - uskladitev višine preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov - spremenjene razmere - porazdelitev preživninskega bremena - povečane potrebe otroka - zahtevek na zvišanje preživnine - preživninska zmožnost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - prikrivanje podatkov o prejemkih - zvišanje preživnine - sprememba višine preživnine - zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe - odločanje o stroških po prostem preudarku
    Ob ugotovitvi, da oba starša prikrivata svoje dohodke in s tem dejanske zmožnosti za preživljanje njune deklice, je pritožbeno sodišče ocenilo, da pri porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni moč spregledati, da so bile finančne zmožnosti predlagateljice do novembra 2024, ko je postala samostojna podjetnica, nižje od finančnih zmožnosti nasprotnega udeleženca (živela je v najemniškem stanovanju, za katerega je prejemala subvencijo najemnine, prejemala je socialno pomoč ter si kakšnih kreditnih zavez in investicij ni privoščila). Po drugi strani pa je nasprotni udeleženec očitno razpolagal z določenimi finančnimi prihodki (najmanj z najemnino), ki so mu omogočali investiranje v nakup avtomobila, nepremičnin ter kriptovalut in nakazovanje precej visokih denarnih zneskov različnim fizičnim osebam. Zgolj znesek obroka kredita, najetega za nakup nepremičnine, s katero si ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja, saj v B. biva pri mami, predstavlja višji znesek od preživnine, ki jo je bil po sodni poravnavi dolžan plačevati za deklice. Brez težav je hkrati s kreditom odplačeval tudi leasing obroke za avto.

    Poleg boljših finančnih zmožnosti nasprotnega udeleženca napram predlagateljičinim je v obravnavanem primeru bistvena še porazdelitev bremena vzgoje in oskrbe deklice med starša.

    Preživnina ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi, celo pred lastnim preživljanjem.

    Upoštevaje breme vzgoje in oskrbe deklice ter slabše finančne zmožnosti predlagateljice do časa, ko je postala samostojna podjetnica, predlagateljica utemeljeno zahteva, da nasprotni udeleženec za čas od 26. 4. 2022 do 30. 11. 2024 dekličine potrebe krije v večjem delu kot predlagateljica, in to v zahtevanem znesku 600 EUR. Za čas od decembra 2024 dalje, za katerega predlagateljica ni razkrila lastnih dohodkov, pa pritožbeno zavzemanje za določitev višje preživnine ni utemeljeno.
  • 35.
    VSL Sklep I Cp 106/2025
    10.4.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00092413
    SPZ člen 77, 77/3, 77/5.
    ureditev meje - mejni spor - zadnja mirna posest - vrednost spornega mejnega prostora - priposestvovanje - močnejša pravica
    Pravni standard "zadnja mirna posest" pomeni tâko dalj časa trajajoče posestno stanje sporne mejne površine, ki sta ga, preden je prišlo do spora o meji, prostovoljno spoštovala oba mejaša.
  • 36.
    VSL Sodba I Cp 1114/2024
    10.4.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00092729
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 114, 115, 169, 169/2, 169/2-a, 267, 288, 288/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. OZ člen 5, 87, 87/1, 88, 88/1, 193, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. ZZK-1 člen 243.
    varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - standard profesionalne skrbnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - objektivno merilo - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo prepovedi retroaktivnosti - razvoj sodne prakse - prenovitev (novacija) pogodbe - konverzija - vsebina kreditne pogodbe - tipska pogodba - obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe - pogodbeni pogoji - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - sodna praksa Sodišča Evropske unije - učinkovanje ex tunc - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - kdaj začne zastaranje teči - pravica do dostopa do sodišča - začetek teka zastaralnega roka - vrnitev preplačila - splošni petletni zastaralni rok - zakonske zamudne obresti - pravila vračanja - obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - glavna in stranska terjatev - pravilo iura novit curia - posledice ničnosti pogodbe - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe - nadomestilo za uporabo - neveljavnost vknjižbe hipoteke
    Za posameznika, ki je pogodbena stranka nične pogodbe, zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne samo za dejanske okoliščine, na katerih temelji zatrjevana ničnost sklenjene pogodbe, ampak tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.

    Če bi se kreditni instituciji v primeru, ko je kreditna pogodba o hipotekarnem kreditu v celoti nična, ker po odpravi nepoštenega pogoja ne more več obstajati, priznala pravica, da od potrošnika zahteva nadomestilo, ki presega vračilo kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačila zamudnih obresti, bi to lahko ogrozilo odvračalni učinek, ki se želi doseči z Direktivo 93/13.

    Banka se je že ob sklenitvi pogodbe morala in mogla zavedati posledične hibnosti pogodbe, kakor tudi tega, da je na podlagi tako hibne pogodbe upravičena zahtevati, kot je bilo to pojasnjeno že zgoraj, le vračilo posojenega kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačilo zamudnih obresti. V smislu 193. člena OZ je tako banka nepoštena že vse od trenutka, ko začne pridobivati denarne zneske, ki presegajo denarni znesek, do katerega je upravičena. Posledica bankine nepoštenosti je plačilo zamudnih obresti od trenutka, ko je take (presežne) denarne zneske prejela.
  • 37.
    VSL Sklep II Cp 1687/2025
    10.4.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00092508
    ZVPot člen 23. OZ člen 88, 88/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
    regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - kredit v CHF - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - ugovor zastaranja - lojalna razlaga nacionalnega prava - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - težko nadomestljiva škoda - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - preplačilo
    V tej fazi postopka zastaranje kondikcijskega zahtevka na izrečen ukrep zavarovanja nima vpliva. Verjetno ničnost pogodbe je treba v tem postopku zavarovanja prvenstveno presojati v povezavi z izbrisno tožbo, pri čemer pritožba niti ne zatrjuje, da bi v tem delu prišlo do zastaranja.

    S tem, ko tožnica za verjetno izkazuje nepoštenost glavnega pogodbenega pogoja in posledično ničnost pogodbe, vsakršno nadaljnje plačevanje obrokov ne more vzpostaviti polnega učinka končne odločitve v tem sporu. Za tožnico kot potrošnico pa predstavlja prekomerno breme, ki je izenačeno s težko nadomestljivo škodo.

    Za sprejetje ukrepov zavarovanja pogoj preplačila kredita ni zahtevan, čeprav je sodišče ob upoštevanju evrske glavnice brez obrestnega dela v tej fazi postopka (zavarovanja) pravilno za verjetno zaključilo, da je do preplačila že prišlo.
  • 38.
    VSL Sklep V Cp 94/2026
    10.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092485
    ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 186.
    privilegirana sprememba tožbe - sprememba tožbenega zahtevka - načelo ekonomičnosti - privolitev tožene stranke
    Tožnika sta zahtevek spremenila zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, katerih obstoj v pritožbenem postopku niti ni sporen; v obravnavanem primeru gre za privilegirano spremembo tožbe. V takem primeru privolitev tožene stranke ni potrebna, sodišče pa mora spremembo dovoliti.

    Zasledovanje smotrnosti dokončne ureditve razmerja ni zgolj preprečevanje, da se tekoča pravda ne obremeni preveč, temveč tudi prizadevanje, da se prihrani ali prepreči nova pravda.
  • 39.
    VSL Sklep V Cp 80/2026
    9.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092412
    ZPP člen 154.
    stroškovna odločitev - višina stroškov - kazenska ovadba zoper sodnika
    Pritožbene navedbe tožnice, da je zoper sodnika, ki je odločal o tožbenem zahtevku, vložila ovadbo zaradi več kaznivih dejanj, na odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati. Morebitna vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne posega v veljavnost in pravnomočnost že sprejete sodne odločbe niti ne vpliva na odločanje o stroških postopka, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena ali spremenjena v za to predpisanem postopku. Zato so te pritožbene navedbe za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantne.
  • 40.
    VSL Sklep II Ip 111/2026
    9.4.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00092644
    ZIZ člen 38, 38/6, 58.
    odločitev o ugovoru - izvršilni stroški dolžnika - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor
    Ker je bilo ugovoru dolžnika treba ugoditi že iz razlogov, ki jih je dolžnik uveljavljal že v samem ugovoru, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na upnikov odgovor na ugovor. Res je v njem dolžnik sicer prerekal upnikove navedbe o domnevnem prenosu zastavne pravice za zavarovanje nove terjatve, vendar tudi, če bi to držalo, pomanjkanje vpisa zastavne pravice za zavarovanje prav izterjevane terjatve materialnopravno izključuje obstoj zastavne pravice na spornih vrednostnih papirjih. Z odgovorom na upnikov odgovor na ugovor dolžnik tako ni k ničemer prispeval k rezultatu postopka, vloga sama ni bila potrebna, upnik pa mu stroškov te vloge ni neutemeljeno povzročil. Tudi če dolžnik te vloge ne bi vložil, bi sodišče prve stopnje moralo odločiti enako.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>