CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00087578
OZ člen 39, 39/2. ZPP člen 7, 212.
izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - dopustnost kavze - nedopusten nagib - goljufiv namen ob sklenitvi posla - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - izogibanje plačilu davčnega dolga - odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - prevzem obveznosti - odplačnost pravnega posla - posebno in skupno premoženje - ničnost sporazuma - ničnost kot skrajna sankcija - prenehanje življenjske skupnosti - paulijanska tožba (actio pauliana)
Pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretjega, je v opreki z moralnimi načeli in zato nična.
Zgolj morebitno zavedanje strank, da bo s sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja lahko prišlo do oškodovanja upnikov, ki niso imeli vknjižene hipoteke, za ničnost pogodbe ne zadošča.
motenje posesti - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
Za izdajo regulacijske začasne odredbe sicer lahko zadošča zgolj tehtanje neugodnih posledic iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Vendar pa je potrebno pri izdaji regulacijskih začasnih odredb upoštevati, da morajo biti tudi na strani tožeče stranke zatrjevane neugodne posledice takšne stopnje oziroma intenzivnosti, ki utemeljujejo nujnost začasnega varstva (mora iti za hujše neugodne posledice na strani upnice - tožeče stranke, ki so enake ali večje kot pri dolžniku - tožencu).
objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - drugačna dejanska in pravna podlaga - stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti - nedovoljena kumulacija zahtevkov - razdružitev tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnem zahtevku - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi - poziv na popravo tožbe - opozorilo na pravne posledice - sklep o zavrženju tožbe
Tudi pri objektivni komulaciji več zahtevkov (182. člen ZPP) je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej in opredeliti vrednost spora za nedenarne zahtevke. Vsak zahtevek mora izpolnjevati enake procesne pogoje, kot če bi bil uveljavljen v posebni tožbi. Za vsakega morajo biti navedena dejstva in dokazi ter opredeljena vrednost spora za vsak zahtevek posebej. Če ni iste dejanske in pravne podlage, je več tožbenih zahtevkov v eni pravdi mogoče združevati le, če je za vsakega od njih podana ista stvarna pristojnost. Odločilna je vrednost spora, od katere je odvisna stvarna pristojnost. Ta se določi za vsak zahtevek posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP), za skupno obravnavo je potrebna še ista vrsta postopka. Če sodišče ugotovi, da navedeni pogoji za skupno obravnavo niso izpolnjeni, komulacija ni dopustna. Šteti je treba, da gre za več samostojnih tožb, smiselno je treba razdružiti pravdo (300. člen ZPP). Če za enega od več zahtevkov ni pristojno okrajno sodišče, je možen odstop zadeve glede (posameznih) zahtevkov pristojnemu sodišču.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - dokazni standard verjetnosti - ugovorni postopek - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja
Nabor dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, je bil zadosten za ugotovitev, ki z visoko stopnjo verjetnosti izkazuje obstoj nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in da so izrečeni ukrepi nujno potrebni za njeno varstvo - nenazadnje iz razloga, ker je obstajala nevarnost, da bo nasprotni udeleženec udejanjil izrečene grožnje - s tem, da nasprotni udeleženec svojih ugovornih navedb ni uspel izkazati s stopnjo verjetnosti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo
Plačilo sodne takse predstavlja obveznost, ki ob izpolnitvi zakonskih pogojev taksnega zavezanca zavezuje, da jo plača v višini, določeni v ZST-1. Za pobotni ugovor nastane ob njegovi vložitvi, in ne šele ob odmeri njene višine.
ZPP člen 343, 343/4. ZD člen 136, 136/2, 221, 221/1.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - pravni interes za pritožbo - deklaratorna narava sklepa - pozneje najdeno premoženje zapustnika - odpoved dediščini v korist sodediča - odstop dednega deleža - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža
Sklep o dedovanju, enako pa velja tudi za dodatni sklep o dedovanju, je ugotovitvena, deklaratorna odločba. To pomeni, da ne vsebuje izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka.
Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo (dobesedno) najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo in ga ni zajelo v pravnomočni sklep o dedovanju, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.
Izjava o odstopu dednega deleža za pozneje najdeno premoženje ne učinkuje.
pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor dolžnika
Sodišče izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne spodbija, ne preverja ponovno. Ni namen ugovornega postopka še enkrat v celoti preizkusiti pogojev za začasno zavarovanje, ampak na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, preizkusiti zgolj tista, katerih obstoj dolžnik zanika.
ZPP člen 8, 72, 115, 115/2, 337, 337/1. OZ člen 311, 312, 313, 569.
vračilo posojila - notranje razmerje - pravilna dokazna ocena - ponavljanje tožbenih navedb - prenehanje obveznosti na drug način - pobotanje medsebojnih terjatev - neprihod stranke na narok - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega potrdila - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - neopravičen izostanek z naroka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pristranskost sodišča - predlog za izločitev sodnika - nedopustne pritožbene novote
Pobot je način prenehanja obveznosti z učinkom izpolnitve do višine nasprotne, v pobot ugovarjane terjatve. Pravilen je zaključek sodišča, da toženka ni dokazala niti obstoja pobotne terjatve toženke do tožnice, ki bi stala nasproti vtoževani tožničini terjatvi do toženke iz naslova posojilne pogodbe, niti da bi podala ustrezno pobotno izjavo. Sodišče je pravilno pojasnilo, da morebitne terjatve, ki naj jih bi imela toženka zoper družbo B., d. o. o., ali zoper D. D., ni mogoče pobotati s terjatvijo tožnice.
Pravno sredstvo, ki ga ima stranka na voljo v primeru pristranskosti sodnika, je predlog za njegovo izločitev po 72. členu ZPP.
OZ člen 131, 132, 168, 179. ZPP člen 14, 155, 279a.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravno priznana oblika škode - pravno vprašanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - dokazovanje z izvedencem - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z izvedenko na ustni obravnavi ni bil izveden - obrazložitev sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga - odvzem možnosti obravnavanja - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - pravočasnost pritožbenih navedb - pravočasno grajanje neizvedbe dokazov - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - odločanje mimo tožbenega zahtevka - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - kršitev navodil zdravnika - poslabšanje zdravstvenega stanja - nadomestilo za izgubljeni dohodek - neobstoj vzročne zveze - določitev višine odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - potrebni stroški postopka
Dopolnitev izvedenskega mnenja ni namenjena temu, da izvedenec ponovno oceni že upoštevane podatke in še enkrat poda mnenje, temveč temu, da se razčistijo morebitne nejasnosti, dopolnijo morebitne pomanjkljivosti ter podajo dodatna strokovna pojasnila.
Iz zakona ne izhaja izrecna zahteva, kdaj je sodišče dolžno obrazložiti dokazni sklep. Če tega ne stori ob izreku dokaznega sklepa, temveč šele v sodbi, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa ravnanje sodišča vpliva na rok, do katerega je stranka dolžna grajati opustitev izvedbe dokazov. Dokler sodišče ne izda popolnega (tj. obrazloženega) dokaznega sklepa, od stranke namreč ni upravičeno zahtevati, da graja njegovo pravilnost.
Dejstvo, da je povzročitelj škode s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča spoznan za krivega škodnega dogodka, ne predstavlja ovire za presojo, da je tudi sam oškodovanec s svojim ravnanjem ali opustitvijo prispeval k nastanku škodnega dogodka ali povzročil, da je škoda večja od tiste, ki bi sicer izhajala iz kaznivega dejanja.
ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. ZPP člen 243, 249, 249/2, 359. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 40, 40/1, 47, 47/4, 51. URS člen 22.
nagrada izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno mnenje - izjemno zahtevno mnenje - padec vrednosti denarja (inflacija) - diskrecija sodišča - prepoved reformatio in peius - ustaljena sodna praksa - neenotnost prakse sodišča prve stopnje
Po enotni in usklajeni sodni praksi je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja, ko je treba odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje z več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi zvišanja nagrade zaradi inflacije, ki jo je izvedenka zahtevala na podlagi 51. člena Pravilnika.
ZPIZ-2 člen 389, 390, 390/1, 396, 396/1, 396/3. ZPIZ-2G člen 121. ZPIZ-1 člen 397, 397/1, 397/3. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu - invalid III. kategorije invalidnosti - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - preostala delovna zmožnost
Za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu niso izpolnjeni pogoji, določeni v prehodnih določbah ZPIZ-2, da bi se tožnici še nadalje zagotavljale priznane pravice po prejšnjih predpisih. Tožnici namreč pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ni bila priznana, kar pomeni, da ni bila uživalka pravice do nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti po prejšnjih predpisih. Za priznanje omenjene pravice namreč niso izpolnjeni pogoji niti po določbi 389. člena ZPIZ-2, kakor tudi ne po določbi 396. člena ZPIZ-2 ter po prvem odstavku 390. člena ZPIZ-2, saj se je postopek začel po uveljavitvi ZPIZ-2.
Pravni učinek neuveljavljanja nujnega dednega deleža je enak, kot če bi se dediščini odpovedal, kar šteje za neodplačno razpolaganje.
Neuveljavljanje nujnega dednega deleža s strani dolžnika v izreku sklepa o dedovanju ni zajeto. Posledično tudi ni vezanosti na vsebino sklepa o dedovanju v skladu s 13. členom ZPP. Poleg tega sklep o dedovanju ne veže z učinki pravnomočnosti oseb, ki niso sodelovale kot stranke v zapuščinskem postopku.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - obrazložitev začasne odredbe v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - tehtanje okoliščin - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - ukrep prepovedi približevanja - pritožbene novote
Predloženo procesno gradivo ne daje nikakršnih indicev, da bi bil lahko otrok na stiku pod nadzorom kakorkoli ogrožen. Ogroža pa ga odsotnost stikov z očetom. Mnenje CSD se sicer zavzema za stike, vendar šele od poteka prepovedi približevanja dalje. Za to enomesečno prekinitev ne ponudi prepričljivega argumenta. Zato je sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera in opravljenem tehtanju pravilno odločilo, da se stiki ponovno vzpostavijo, in sicer pod nadzorom strokovne osebe.
Vsekakor je mogoče valutno tveganje potrošniku predstaviti na različne načine, a je pri tem pomembno, da mora biti potrošnik v primeru kreditne pogodbe v tuji valuti jasno opozorjen na možnost velike, resne spremembe tečaja, ki lahko pomembno vpliva na njegovo obveznost in ga potencialno tudi pahne v ekonomsko stisko.
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 132, 134, 178, 269, 269/1. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165, 351, 351/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - javna objava - spletni komentarji - namen informiranja javnosti - objava z namenom zaničevanja - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - objektivno žaljiv zapis - objektivna žaljivost - žaljivost izjave - žaljiva vrednostna sodba - kršitev tajnosti občil - trditvena podlaga tožbe - pavšalne trditve - stopnja duševnih bolečin - enkraten poseg - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravice zasebnosti - poseg v družinsko življenje - objava osebnih podatkov - pravica do svobode izražanja - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - namen izvršilnega postopka - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - primerna denarna odškodnina - javno opravičilo - prepovedni tožbeni zahtevek - individualizacija tožbenega zahtevka - identifikacija - namen sodnih penalov - povračilo stroškov odgovora na pritožbo - sorazmerno majhen uspeh
Prvi odstavek 269. člena OZ, ki govori o sodnih penalih, dovoljuje določitev sodnih penalov za primer dolžnikove zamude pri izpolnitvi pravnomočno ugotovljene nedenarne obveznosti. Sodni penali so torej civilna sankcija za zamudo pri izpolnitvi pravnomočno ugotovljene nedenarne obveznosti.
Pravilna je presoja, da prepovedni del tožbenega zahtevka ni individualiziran, saj ni namen izvršilnega postopka v tem, da bo izvršilno sodišče opravljalo tehtanje med svobodo izražanja in varstvom osebnostnih pravic, ampak je to tehtanje treba opraviti že v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov. Drži tudi, da tožencu ni mogoče prepovedati nekaj, česar sploh ni kršil in nima namena kršiti.
V obravnavanem primeru gre za objavo posameznika, bivšega moža hčere tožnikov in očeta njune vnukinje. Zaradi teh osebnih povezav tožencu ni mogoče vnaprej preprečiti pisanj o lastnem življenju in o ljudeh, s katerimi na opisan način prihaja v stik.
ZPND člen 4, 4/3, 22a, 22a/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek po ZPND - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - posebej ranljiva skupina - varstvo ranljivih skupin - varstvo starejših oseb - smrt stranke med postopkom - neizpolnitev procesne predpostavke - pravni interes za pritožbo - neodtujljive osebne pravice - nepodedljive pravice - odjava stalnega prebivališča - brez razloga o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - pravni standard - stroški ugovornega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - načelo uspeha strank
ZPND z ukrepi za preprečevanje nasilja v družini varuje pravice žrtev (življenje, zdravje, dostojanstvo, mirno bivanje). Gre za pravice, ki so vezane na osebni status in integriteto določene osebe, zato s smrtjo prenehajo. Zaradi nepodedljivosti s smrtjo preneha tudi materialnopravno razmerje, ki naj bi se tekom postopka uredilo s predlaganimi ukrepi. Pravnega interesa za varovanje predlagateljice s predlaganimi ukrepi od njene smrti dalje tako ni več.
Ker predlagana naložitev odjave prebivališča nasprotnemu udeležencu ne bi preprečevala dejanskega bivanja v hiši predlagatelja, mu kot taka tudi ne bi nudila varstva, kakršnega ima namen žrtvi zagotoviti ZPND.
Starejše osebe so kot ranljiva skupina deležne posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči.
URS člen 120, 120/2, 125. ZŠtip člen 22, 24, 24/1, 24/1-2, 24/5. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/3. ZS člen 3.
Zoisova štipendija - pogoji za priznanje - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - pravilnik - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da je s Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij določena le konkretnejša opredelitev zakonske določbe skladno s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1. Določilo tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj pri opredeljenosti pogoja "sofinanciranju iz javnih sredstev" dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.
Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi insituta exceptio illegalis utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika, saj se z njegovo uporabo krši ustavno načelo legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave.
trditveno breme - zadostnost trditvene podlage - opis življenjskega primera - substanciranje dejanskih navedb - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - možnost učinkovite obrambe - neprerekana dejstva
Trditvena podlaga tožeče stranke glede naročenega in dobavljenega blaga ter njegove cene, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Možnost učinkovite obrambe proti tožbenemu zahtevku toženi stranki torej ni bila odvzeta.
ZNP-1 člen 9, 9/1, 9/2, 155. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - manj verjetna pravica - ocena interesa za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja - napotitev na pravdo - izrek napotitvenega sklepa - nedoločnost in nejasnost izreka - konkretiziranost izreka odločbe - pravica do pritožbe
Sklep o napotitvi na pravdo je pomemben za presojo v primeru, v kolikor na pravdo napoteni udeleženec tožbe ne vloži. Zato mora iz izreka napotitvenega sklepa jasno izhajati, glede katerega predmeta delitve je udeleženec na pravdo napoten, ali je upošteval sklep o napotitvi in ali je vložil tožbo glede spornega vprašanja.
odreditev pripora - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - sprememba bivališča - sorazmernost pripora - prisilni privod
O svoji dolžnosti, da mora sodišču takoj sporočiti spremembo naslova, oz. tudi namen, da bo spremenil bivališče, kot tudi, da bo v primeru neopravičenega izostanka z glavne obravnave zoper njega lahko odrejen pripor, je bil obdolženec poučen tako v vabilu na glavno obravnavo, ki mu je bilo vročeno dne 10.10.2024, kot že prej, dne 12.7.2023, ko je bil zaslišan v okviru posameznih preiskovalnih dejanj, pa te svoje dolžnosti ni izpolnil. Navedbe, da bi se mu pisanja torej lahko vročala na omenjena naslova, so tako neutemeljene. Ne drži niti, da je sodišče zgolj na podlagi enkratnega neodziva obdolženca odredilo pripor, kar zmotno navaja pritožnik, saj je sodišče večkrat (petkrat) odredilo prisilno privedbo, nenazadnje pa obdolženec v Sloveniji naslova bivališča sploh ni imel prijavljenega, šele na podlagi vseh teh dejstev pa je sledila odreditev pripora.