• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 50
  • >
  • >>
  • 281.
    VSLJ Sklep Cst 244/2026
    26.8.2026
    INSOLVENČNO PRAVO
    VSLJ00096323
    ZFPPIPP člen 63, 67, 103, 103/2, 103/2-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 9, 10, 11, 12, 21.
    prisilna poravnava - nagrada upravitelja - priznana terjatev

    Določba prvega odstavka 67. člena ZFPPIPP določa, da je terjatev priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z 61. členom ZFPPIPP in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s 63. členom ZFPPIPP.

  • 282.
    VDSS Sodba Pdp 254/2026
    26.8.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097854
    URS člen 22. ZPP člen 7, 212. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/2.
    sprememba organizacije dela - prenehanje potrebe po delu delavca - utemeljen odpovedni razlog - sprememba delovnega mesta - reorganizacija - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

    Ker tožnica po novi pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto VSSS/2 v organizacijski enoti Projekt G. tega dela ne opravlja več, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil za odpoved podan utemeljen razlog. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved zakonita.

    Nesporno dejstvo, da tožnica še naprej po novi pogodbi opravlja delo na področju sanacije po naravni nesreči v letu 2023, pa ne pomeni, da potreba po delu po odpovedani pogodbi za delovno mesto VSSS/1 ni prenehala, saj je za odločitev bistveno, da zelo zahtevnega dela v Področju F. ne opravlja več.

  • 283.
    VDSS Sodba Pdp 234/2026
    26.8.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00096933
    ZDR-1 člen 144. ZPP člen 360, 360/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - potni stroški - nadure - nadurno delo - denarni tožbeni zahtevek - plačilo nadurnega dela - dokazno breme tožnika - odreditev nadurnega dela - poslovno sodelovanje

    Tožnica je v tem postopku zahtevala plačilo nadurnega dela, torej je uveljavljala denarni tožbeni zahtevek, pri katerem dokazno breme ni obrnjeno. To pomeni, da bi morala tožnica dokazati, da je opravila delo preko polnega delovnega časa oziroma nadurno delo v okviru delovnega razmerja pri toženki, šele če bi to dokazala, pa bi nato toženka morala dokazati, da ji je za opravljeno nadurno delo plačala. Sodišče prve stopnje je v obsežni in zadosti argumentirani dokazni oceni ustrezno presodilo izvedene dokaze, na podlagi katerih je ugotovilo, da tožnica nadurnega dela v okviru delovnega razmerja s toženko ni opravljala, temveč je administrativne storitve v zvezi z epidemijo Covid-19 opravljala skupaj s svojim možem D.D. kot ločen projekt za njegovi podjetji.

  • 284.
    VSL Sklep III Cp 1476/2026
    26.8.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00096496
    ZPND člen 19, 19/3.
    dednopravni spor - preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov

    Za podaljšanje ukrepov po ZPND ni nujno, da je bilo med njihovim trajanjem storjeno novo nasilno dejanje; odločilno je, ali okoliščine ob odločanju omogočajo sklep, da je nevarnost ponovitve nasilja prenehala oziroma da je bilo dosedanje obdobje ukrepov zadostno za zaščito žrtve. Podaljšanje ukrepov je utemeljeno, če glede na pretekla nasilna ravnanja, odnos povzročitelja do teh ravnanj in druge konkretne okoliščine še vedno obstaja verjetnost njihove ponovitve, pri čemer mora biti podaljšani ukrep sorazmeren z varstvom žrtve.

    Varstvo premoženjskih in dednopravnih interesov je treba uveljavljati z ustreznimi pravnimi sredstvi, ne pa z neposredno komunikacijo ali ravnanji, ki pri drugi osebi povzročajo strah, stres ali stisko. Postopek po ZPND ne sme postati morebitno sredstvo za varstvo predlagateljičinega položaja dedinje v zapuščinskem postopku. Preraščanje ukrepa v trajni ukrep pa lahko prepreči nasprotna udeleženka sama s popolnim upoštevanjem podaljšane prepovedi.

  • 285.
    VDSS Sodba Psp 141/2026
    26.8.2026
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAPOSLOVANJE
    VDSS00097616
    ZUTD člen 8a, 8a/1, 8a/4, 53, 54, 54/1, 58, 112, 129, 129/1, 129/1-11. ZUTD-E člen 3. ZPP člen 358.
    prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - prava in neprava retroaktivnost - zmotna uporaba materialnega prava - znanje slovenskega jezika - evidenca brezposelnih oseb - zavarovanje za primer brezposelnosti

    Določba prvega odstavka 8.a člena ZUTD, ki govori o znanju slovenskega jezika, se ne nanaša le na brezposelne osebe, ki se bodo šele vpisale v evidenco brezposelnih oseb, temveč tudi na brezposelne osebe, ki so v tej evidenci že vpisane. Da je temu tako, izhaja tudi iz prehodne določbe (54. člen ZUTD), kjer je urejen začetek uporabe navedene določbe. V prvem odstavku je določeno, da rok iz prvega odstavka novega 8.a člena zakona začne teči 4 mesece od uveljavitve tega zakona. Vsi, ki so vpisani v evidenco brezposelnih, imajo tako dodaten rok 4 + 12 mesecev za predložitev omenjenega dokazila.

  • 286.
    VDSS Sodba Pdp 274/2026
    26.8.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDSS00097368
    ZJU člen 101, 101/3. OZ člen 319, 319/1. ZDR-1 člen 81. ZPP člen 360, 360/1.
    vračilo stroški izobraževanja - stroški izobraževanja - pogodba o izobraževanju - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - kršitev pogodbenih obveznosti - razlaga pogodbe - odpust dolga

    Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni urejal vprašanja vračila stroškov izobraževanja, vendar to ne pomeni, da se je tožnica odpovedala svoji pravici iz prvega odstavka 4. člena pogodbe o izobraževanju, da terja povračilo stroškov izobraževanja. Odpust dolga mora biti jasen in nedvoumen (prvi odstavek 319. člena Obligacijskega zakonika). Pogodba o izobraževanju ni bila odpovedana in ni prenehala veljati. Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi predstavlja ločen pravni posel, kjer sta stranki, na toženkino željo, ki se je dogovorila za zaposlitev drugje, sporazumno dogovorili datum prenehanja delovnega razmerja, nista pa uredili ostalih pravic iz delovnega razmerja. Namen sporazuma o prenehanju delovnega razmerja iz 81. člena Zakona o delovnih razmerjih je določiti prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Običajno delavec in delodajalec v sporazumu uredita tudi druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ni pa to nujno. V tem primeru stranki nista uredili vračila stroškov izobraževanja v sporazumu, vendar se zaradi tega ne šteje, da je toženkina obveznost prenehala.

  • 287.
    VDSS Sodba Pdp 338/2026
    26.8.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097665
    ZDR-1 člen 209. ZPP člen 286, 286/1. Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev člen 2.
    razlika premalo izplačane plače - prikrajšanje - pravica do plačila za delo - napotitev delavca - napotitev v tujino - napoteni delavec - dodatki k plači - pobotni ugovor - regres za letni dopust - božičnica - avstrijsko pravo - službena pot

    Sodišče je glede na ugotovljeno relevantno dejansko stanje (tožnik je v tistem obdobju več kot 90 % delovnega časa opravljal svoje delo kontrolorja neporušnih preiskav pri naročnikih toženke v R Avstriji) pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji statusa tožnika kot napotenega delavca in ne delavca na službeni poti.

    Svojo odločitev je sodišče prve stopnje dovolj natančno obrazložilo že s pojasnilom, zakaj šteje ustni dogovor glede višine plače za relevanten in upošteven. Nadalje je pravilno štelo, da je tožnik poleg ustno dogovorjene bruto urne postavke 14,00 EUR za vsako opravljeno uro dela v tujini, v kolikor je delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada, dodatno upravičen še do plačila dodatkov k plači za nadurno delo, nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih. Glede na ugotovljeno, da je toženka nadure izplačevala mesečno sproti, jih je tako pravilno priznalo tudi sodišče prve stopnje, ne glede na sicer v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno neenakomerno razporeditev delovnega časa. Pravilno je prvostopenjsko stališče, da so dodatki k plači zakonsko določene minimalne pravice, ki se jim tožnik kot delavec ne more vnaprej odpovedati.

  • 288.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 337/2026
    26.8.2026
    DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDSS00097006
    ZPP člen 2, 2/1, 7, 126, 126/2, 137, 137/9, 185, 185/1, 206, 206/6, 212, 350, 350/3, 357, 358, 358/1, 358/1-5. ZDR-1 člen 4, 5, 5/2, 59, 59/2, 200, 200/2, 200/3. URS člen 2, 22, 74. ZZVZZ člen 31, 31/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4, 41/5.
    ugotovitev ničnosti pogodbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - dejanski delodajalec - formalni delodajalec - reintegracija delavca - delovni invalid - poškodba pri delu - bolniški stalež - ugovor pasivne legitimacije - delovno razmerje - prikrito delovno razmerje - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - reintegracija - objektivne meje pravnomočnosti

    Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ni mogoče pojmovati le v formalnem smislu, torej da gre za osebo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Pomembno je, kakšen je dejanski in objektivni položaj delavca ter na kakšen način se formalna pogodba izvaja v praksi. V zvezi s tem so ključna ugotovljena dejstva: družba A. ni samostojno organizirala in izvajala delovnega procesa (opravljala storitev), delovni proces so nadzorovali delavci toženke, ki so tožniku dajali navodila, toženka oziroma njeni razporejevalci so družbi A. naročili zagotovitev določenega števila delavcev, tožnik se je moral držati tehnoloških postopkov toženke.

    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo pogodbeno razmerje tožnika s formalnim delodajalcem (A.) preko nezakonitega poslovnega modela toženke zlorabljeno. Družba A. ni imela dovoljenja za opravljanje dejavnosti posredovanja delavcev. S toženko je imela sklenjeno pogodbo za opravljanje luško prekladalnih storitev, dejansko pa te dejavnosti ni opravljala, ampak je le trajno posredovala delavce na delo zgolj toženki. Vzpostavljen je bil nezakonit poslovni model, ki ni prikrival le posredovanja dela delavcev toženki, ampak tudi delovno razmerje, zaradi česar je bilo pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. zlorabljeno. Zloraba pomeni, da je treba toženko šteti za dejanskega delodajalca, ki za prikrajšanje pri prejemkih iz delovnega razmerja odgovarja kot za reparacijo, ne subsidiarno in ne na odškodninski podlagi. Zaradi tega je njena odgovornost enaka odgovornosti formalnega delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja.

  • 289.
    VSMB Sodba VI Kp 9872/2026
    26.8.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00095870
    KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 73, 308, 308/1. ZKP člen 285č, 285č/6.
    varnostni ukrep odvzema avtomobila - obvezen odvzem prevoznih sredstev - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - koristoljubni namen - fakultativni odvzem predmetov

    Kupoprodajna pogodba se je torej pojavila tekom sojenja, ko se je tudi dopolnila z žigom poljskega uradnega organa z dne 1. 4. 2026, kar ob hkratnem dejstvu, da je prikazovala prenos lastninske pravice na sina obdolženca, torej ožjega družinskega člana, ki je tudi osebno zainteresiran, da se osebno vozilo obdolžencu ne odvzame po oceni pritožbenega sodišča jasno kaže, da je bila sklenjena tekom kazenskega postopka in z namenom izognitve izreku obligatornega varnostnega ukrepa obveznega odvzema vozila kot to pravilno izpostavlja okrožna državna tožilka. Kot taka pa ne more izpodbiti navedbe v javni listini, iz katere izhaja, da je lastnik vozila obdolženi. Dodatno okoliščino za tak zaključek predstavlja dejstvo, da je omenjeno vozilo s ključi vred imel v posesti obdolženi in ga je, kot je sam navedel v svoj zagovor, hotel uporabljati za opravljanje prevoznih storitev, pa tudi kontradiktornost med navedbami obdolženca in vsebino pogodbe. Obdolženi je navajal, da je prenos lastništva opravil, ker mu je sredstva za omenjeno vozilo dal sin iz naslova vzetega kredita, ki ga je nato on odplačeval dokler je zmogel (glede obstoja kreditne pogodbe ni bilo nobenih listinskih dokazov), ko pa tega več ni zmogel ga je sin zahteval nazaj, iz pogodbe pa izhaja, da je kupec (sin) prodajalcu ob podpisu pogodbe izročil 44.000 zlot kot kupnino (4. člen pogodbe).

  • 290.
    VDSS Sodba Psp 69/2026
    26.8.2026
    UPRAVNI POSTOPEK - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDSS00097406
    ZUTD člen 140, 140/1, 140/1-2, 140/2, 140/2-3. URS člen 2, 23. ZUP člen 87, 87/4, 96. ZPP člen 180a.
    nagrada in stroški začasnega zastopnika - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - vračilo denarnega nadomestila - sprememba bivališča - fikcija vročitve odločbe - pravnomočnost upravne odločbe - neupravičena obogatitev - verzija - vročanje

    Odločba z dne 4. 8. 2022, ki je bila v skladu ZUP pravilno fiktivno vročena je pravnomočna, ker se toženec zoper njo ni pritožil. Pravno relevantno je zgolj dejstvo, kot izpostavlja sodišče v 13. točki, da toženec preplačani višini zneska ni ugovarjal oziroma ni dokazal, da ga je vrnil, zato je sodišče tožbenemu zahtevku na plačilo glavnice v višini 239,95 EUR utemeljeno ugodilo.

  • 291.
    VSLJ Sodba II Cp 907/2025
    26.8.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00096135
    ZPŠOIRSP člen 10, 11. OZ člen 179.
    odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - strah - pravična denarna odškodnina

    Pritožba določno ne izpodbija podrobno obrazloženih ugotovitev in argumentov sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo navedbe tožnice, da ji je izbris iz registra stalnega prebivalstva povzročil številne nevšečnosti, težave in obremenitve, ki so vzrok za njene duševne bolečine in strah. Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja bi morala tožnica v pritožbi ne le navesti dejstvo, ki naj bi bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo zmotno ugotovljeno. Brez opredelitve vzroka napačne ugotovitve določenega pravno pomembnega dejstva, ni pritožbenega preizkusa pravilnosti dejanskega stanja.

  • 292.
    VSLJ Sklep Cst 228/2026
    25.8.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096616
    ZFPPIPP člen 407, 407/1.
    sklep o odpustu obveznosti - zavrnitev ugovora - pritožba upnika

    Sklep o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti ni le formalno pravnomočen, temveč je tudi materialno pravnomočen in je sodišče ob odločanju po 407. členu ZFPPIPP na njegovo vsebino vezano. Vse razloge, ki jih je upnik podal v ugovoru proti odpustu obveznosti, sta presojali tako prvostopenjsko kot pritožbeno sodišče. Zato ni mogoče slediti pritožniku, da sklep o odpustu obveznosti zato, ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do razlogov za ugovor proti odpustu obveznosti, nima "lastne vsebinske presoje" ter da razlaga sodišča prve stopnje pomeni, da o najintenzivnejšem posegu v pravice upnika do sodnega varstva in do zasebne lastnine ni sprejeta obrazložena sodna odločba, kar naj ne bi bilo v skladu z 22. in 33. členom Ustave Republike Slovenije.

  • 293.
    VSMB Sklep III Cp 795/2026
    25.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSMB00095683
    ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 48, 48/1, 52, 65, 65/3, 71, 71/1. ZNP-1 člen 42.
    zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev osebne svobode - prisilno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pravica do odklonitve zdravljenja - sorazmernost ukrepa

    Res je, da Ustava Republike Slovenije daje državljanom RS pravico do odklonitve zdravljenja, vendar je v obravnavanem primeru ob ugotovitvi, da so kumulativno izpolnjene vse predpostavke iz 39. člena ZDZdr, izrek navedenega ukrepa nujno potreben in primeren, izrečen ukrep je tudi sorazmeren z njegovim namenom ter ni porušeno načelo sorazmernosti, prav tako pa je tudi dolžina izrečenega ukrepa (dveh mesecev) skladna s strokovnim mnenjem izvedenca. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da v kolikor se zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca toliko izboljša, da ni več razlogov za njegovo zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, ga lahko psihiatrična bolnišnica že pred iztekom roka, ki ga je določilo sodišče, odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).

  • 294.
    VSMB Sklep V Cp 753/2026
    25.8.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00096203
    ZPP člen 116, 116/1.
    vrnitev v prejšnje stanje - načelo sorazmernosti

    Vrnitev v prejšnje stanje je tako mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti, torej nekrivdi, ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Pravno pomembno je, ali je stranka (oziroma njen pooblaščenec) ravnala z dolžno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje.

  • 295.
    VSLJ Sklep Cst 232/2026
    25.8.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096268
    ZFPPIPP člen 321, 321/3.
    stečajni postopek - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta

    Škoda ali korist za stečajnega dolžnika nista merilo, ki bi glede na tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP kakorkoli vplivalo na odločitev o spremembi načrta poteka stečajnega postopka.

  • 296.
    VSLJ Sklep Cst 230/2026
    25.8.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096818
    ZFPPIPP člen 121, 121/2, 233, 233/10.
    stečaj pravne osebe - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - odgovornost poslovodje - pravočasnost ugovora - prepozen ugovor

    Če bi želela s pritožbo uspeti, bi morala pritožnica izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil njen ugovor vložen prepozno. Tega ni niti poskušala. Ker pa v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, njene pritožbene navedbe o razlogih za zamudo niso upoštevne.

  • 297.
    VSMB Sklep V Cp 686/2026
    25.8.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00096202
    ZS člen 113a.
    prekinitev postopka - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - koneksnost - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja

    Začasna prekinitev postopka zaradi čakanja na razlago prava EU s strani SEU tudi ne pomeni kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Počakati na enotno razlago prava EU je nujno za zagotovitev materialnopravno pravilne odločitve ter s tem uresničitev učinkovitega sodnega varstva. Uporaba mehanizma predhodnega vprašanja pred SEU je sestavni del zakonitega in pravičnega postopka, zato so neutemeljeni očitki o kršitvi temeljnih pravic (iz 23. in 25. člena URS v zvezi s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah).

  • 298.
    VSLJ Sklep I Cp 201/2026
    25.8.2026
    POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00095909
    ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 87, 88, 88/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - kreditna pogodba v CHF - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - uporaba direktive - euro skladna razlaga prava - sodna praksa Sodišča EU - nacionalno pravo - prepoved retroaktivne uporabe zakona - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - dobra vera - načelo vestnosti in poštenja - potrošniški spor - verjeten obstoj terjatve - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kondikcijski zahtevek

    Ustaljena sodna praksa zastopa stališče, da kršitev pojasnilne dolžnosti pomeni kršitev profesionalne skrbnosti, s tem pa tudi kršitev načela vestnosti in poštenja ter dobre vere. Nepravilno opravljena pojasnilna dolžnost zato pomeni nepoštenost pogodbenega pogoja (prvi odstavek 23. člena ZVPot), nepošten pogodbeni pogoj, ki pomeni bistveno sestavino pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu, pa ima za posledico ničnost celotne pogodbe (prvi odstavek 88. člena OZ).

    Upoštevaje stališče, da kondikcijski zahtevek ne vključuje nadomestila za uporabo denarja, in dejstvo, da plačila presegajo prejeto glavnico, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je verjetno izkazano dejstvo, da je prva tožnica iz naslova sklenjene kreditne pogodbe toženki že plačala več, kot ji je dolžna. Ob tako ugotovljenem dejstvu bi zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe imela za posledico dolžnost prve tožnice plačevanja obveznosti, ki jih verjetno ne dolguje. To bi vzpostavljalo potrebo po zviševanju njenega kondikcijskega zahtevka za obroke, ki bi zapadli do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ter po vložitvi nove tožbe za povrnitev obrokov, ki bi zapadli od izdaje do pravnomočnosti te sodbe. Negativne posledice takšnega stanja za prvo tožnico, tako z vidika njenega premoženjskega kot nepremoženjskega položaja, ustrezajo evropsko skladni razlagi standarda "težko nadomestljiva škoda" pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti.

  • 299.
    VSMB Sklep I Ip 398/2026
    25.8.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSMB00095846
    ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 390, 390/2.
    postopek osebnega stečaja - prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku - nagrada in stroški cenilca

    Neutemeljeno je prizadevanje upnika za izdajo sklepa, s katerim bi sodišče dolžniku v plačilo naložilo stroške, nastale z delom cenilca v znesku 541,17 EUR, oziroma s katerim bi ugotovilo nastanek teh stroškov. Za izdajo takšnega sklepa po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom niti v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ ni podlage. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje in zvezi s čimer je sprejeto tudi enotno stališče sodne prakse, se po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom postopek izvršbe prekine ali ustavi, z dnem začetka stečajnega postopka pa, razen v situaciji iz 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki pa v obravnavani zadevi ni podana (kar pritožbeno ni sporno), v izvršilnem postopku ni več dopustno odločati o nadaljnjih izvršilnih stroških (izjema velja za izvršilne postopke zaradi izterjave prednostnih terjatev, določenih v drugem odstavku 390. člena ZFPPIPP, ko se določba 132. člena ZFPPIPP ne uporablja, kar pa ni primer v obravnavani zadevi). Od začetka stečajnega postopka dalje se namreč terjatve uveljavljajo na način in po pravilih ZFPPIPP, kar pomeni, da je treba terjatve, vključno s terjatvami iz naslova stroškov izvršilnega postopka, ki jih izvršilno sodišče do začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnikom dolžniku še ni naložilo v plačilo, prijaviti v stečajnem postopku v skladu s pravili ZFPPIPP.

  • 300.
    VSLJ Sklep Cst 233/2026
    25.8.2026
    STEČAJNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096615
    ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZSVarPre člen 26, 26/1, 26/2. ZIZ člen 102, 102/1.
    osebni stečaj - predlog za odpravo nepravilnosti - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - stečajna masa - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - sklep o izterjavi stalnih prejemkov

    V skladu z določbo tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP se za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ. Glede na določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 26. člena ZSVarPre in prvim odstavkom 102. člena ZIZ je dolžnica v postopku osebnega stečaja v primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo upravičena le do polovičnega zneska merila iz 9. točke prvega odstavka 26. člena ZSVarPre. V primeru osebnega stečaja nad dolžnikom je tako pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za preživljanje otroka (ki ne živi v enostarševski družini) treba upoštevati le polovico zneska, ki ga določajo merila iz 26. člena ZSVarPre. To velja tako v primeru, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, kot tudi v primeru, ko je otrok sicer dodeljen enemu od staršev, drugi pa je zanj zavezan plačevati preživnino.

  • <<
  • <
  • 15
  • od 50
  • >
  • >>