CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088762
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2. URS člen 33, 160, 160/1, 160/1-6. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 21, 21/1. ZVPot člen 1, 22, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
Če je ničen glavni pogodbeni pogoj, je v skladu z ustaljeno sodno prakso nična celotna pogodba. S pogodbo je bila dogovorjena obrestna mera iz 12-mesečnega LIBOR-ja in obrestne marže 1,45 % letno, kar pomeni, da je bila dogovorjena spremenljiva obrestna mera, saj se vrednost LIBOR-ja spreminja. Če bi za obrestno mero po ugotovitvi ničnosti valutne klavzule vzeli obrestno mero, kakršna je bila določena ob sklenitvi sporne pogodbe (skupna obrestna mera po pogodbi je 4,40 % letno), bi dogovorjeno spremenljivo obrestno mero spremenili v fiksno, to pa posega v pogodbena določila. Pogodba se tako ne bi izvajala brez ničnih določil, ampak z drugačnim obrestovanjem od dogovorjenega s pogodbo, kar pa seveda pomeni, da pogodba ne more obstati brez ničnega določila.
Kršitev pravice do nepristranskega sodišča po 23. členu Ustave v smislu navedene ustavne odločbe bo torej lahko podana le v primeru predhodne izdaje sodbe za isti historični dogodek, ne pa tudi tedaj, ko sodišče zgolj sprejme priznanje krivde enega od obdolžencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00087712
OZ člen 190. DZ člen 192. ZPP člen 443, 443/1, 454, 454/1.
neupravičena obogatitev - dvakratno plačilo dolga - preživnina za otroka - plačilo preživnine za otroka - polnoleten otrok - način plačila preživnine - sporazum o preživnini - narok v sporih majhne vrednosti
Oče je svojo obveznost izpolnil z nakazili preživnine neposredno polnoletnemu otroku. S tem je svojo obveznost veljavno izpolnil, zato poznejša izvršba za iste zneske, ki so bili nakazani na toženkin račun, odpira podlago za neupravičeno obogatitev.
Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ali da bo ta nastala oziroma verjetnosti, da je bila pravica kršena ali da grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, ni podala ustreznih trditev in dokazov. Navedla je zgolj, da je že v tožbi pojasnila, da je toženec kršil konkurenčno klavzulo, kar je sam izrecno priznal, in da je kršil obveznost varstva poslovne skrivnosti, za kar je predložila ustrezne dokaze, ter da se v izogib podvajanju navedb v celoti sklicuje na že navedeno. Takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji zgolj na pavšalnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s tožbo), oziroma ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežne tožbe, ki po mnenju tožnice utemeljujejo verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
preprečevanje nasilja v družini - postopek po ZPND - zavrnitev predloga - stroškovno breme - odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - upoštevanje vseh okoliščin primera - namen postopka - krivdno povzročeni stroški postopka - nepotrebni stroški - odmera pritožbenih stroškov
Med krivdno povzročene stroške po stališčih sodne prakse sodijo tudi stroški izjalovljenega postopka, ki za udeležence ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete in so bili torej stroški povzročeni po nepotrebnem.
Pravilo o uporabi prostega preudarka pri odločitvi o stroških postopka (je izjema od splošnega pravila, ki velja v nepravdnih postopkih in) omogoča tako upoštevanje okoliščin na strani žrtve kot tudi varovanje nasprotnih udeležencev pred sodnimi postopki, ki bi jih predlagatelji začeli iz drugih (nesprejemljivih) razlogov in ne zaradi iskanja varnosti in zaščite.
odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - finančna preiskava - kataloško kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - celovita dokazna ocena - navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena - nedovoljena pritožbena novota - neprerekana dejstva - materialno trditveno in dokazno breme - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Tožencu je bila zasežena tudi gotovina tretjih oseb. Kljub skupnemu zasegu je ohranila samostojen položaj. Ker jo je mogoče ločiti od premoženja (denarnih sredstev), za katera toženec ni uspel dokazati zakonitega izvora, je odločitev, da se (zaseženo) premoženje tretjih oseb ne odvzame, sprejeta ob pravilni uporabi prvega in drugega odstavka 4. člena ZOPNI.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087985
ZCKR člen 6, 7, 7/2, 7/2-4, 7/2-5, 24. ZIZ člen 267, 272, 272/2, 272/2-2, 273.
varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - enotna sodna praksa - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sisbon
Pritožbenim navedbam o hipotetično neugodnih posledicah za tožečo stranko in o tveganju nastanka težko nadomestljive škode zaradi vnašanja podatkov v centralni kreditni register SISBON ni mogoče slediti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087844
ZVPot člen 22, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 21, 21/3. OZ člen 5, 6, 6/2, 88, 88/1. ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah preambula 16.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - neposredna uporaba direktive - lojalna razlaga nacionalnega prava - hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - (ne)veljavnost pogodb - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - protipravno ravnanje banke - sklenitvena pogodbena faza - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - seznanitev s pogoji - efektivna obrestna mera - dolžna profesionalna skrbnost - profesionalna skrbnost poslovnofinančne stroke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - jasnost pogodbenih določil - nedoločen pravni pojem - pravni standard - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - alternativnost pogojev - namenska razlaga zakona - jezikovna razlaga zakona - zgodovinska razlaga - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neugodne posledice - notar - predčasno plačilo vseh obrokov kredita - konverzija - transformacija dolžnega zneska v domačo valuto - sodna praksa SEU
Sama prisotnost notarja v postopku sklenitve kreditne pogodbe še nič ne pomeni, saj je bilo v dokaznem postopku prepričljivo ugotovljeno, da tožnica ni bila poučena o dejanskem obsegu valutnega tveganja in potencialnih znatnih sprememb menjalnih tečajev ter da pogodbeno razmerje prinaša tveganja, ki jih bo v primeru velikega znižanja domače valute morda težko nosila. Trditev, da je slovenski potrošnik bolj poučen od povprečnega potrošnika glede mehanizma konverzije valut in učinek valutnih sprememb, ker se je skozi zgodovino pogosto srečeval z menjavo valut (YUD, DEM, ATS, SIT, USD, ITL, EUR), je presplošna, da bi pritožbeno sodišče odgovarjalo nanjo. Ni nobenega razumnega razloga, zakaj bi bil slovenski potrošnik zaradi srečanja z različnimi valutami bolj usposobljen za sklepanje kreditnih pogodb v tuji valuti. Končno pa tudi taka trditev ne razbremeni banke povsem konkretne pojasnilne dolžnosti.
Razlikovanje med nepravilno, pomanjkljivo ali zavajajočo pojasnilno dolžnostjo za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja po ZVPot ni pomembno.
Sodba VSRS v zadevi II Ips 8/2022 pomeni spremembo dotedanje sodne prakse. Začrtala je izhodišča tudi za nadaljnjo sodno prakso Vrhovnega sodišča, katere bistvo je v: 1) zaostreni vsebini pojasnilne dolžnosti, zlasti glede na konkretna pogodbena bremena v potrošnikovem življenju; 2) stališču, da so razlogi v štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki utemeljujejo sklep o nepoštenosti pogodbenega pogoja, določeni alternativno, 3) razlikovanju med (ne)napovedljivostjo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih oscilacij valutnega para na drugi strani, ter 4) vzpostavljeni povezavi med pojasnilno dolžnostjo in nepoštenostjo pogodbenega pogoja, tako da izpolnjena pojasnilna dolžnost ni več njegova predpostavka, temveč njegov bistveni del.
zakonito dedovanje - sklep o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - začasni skrbnik zapuščine - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - začasni zastopnik - obseg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Morebitna odtujitev dela zapuščine s strani nekaterih od dedičev ne more biti podlaga za spremembo dednih deležev. Z navedbami, da so nekateri dediči po smrti zapustnika iz njegove hiše odtujili premičnine večje vrednosti, pritožnik nasprotuje ugotovljenemu obsegu zapuščine. Ker pa teh premičnin z ničemer ne opredeli, s predlaganimi dokazi pa manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti, dvoma v ugotovitve sodišča prve stopnje ne vzbudi. Če se bodo navedbe pritožnika izkazale za resnične in se bo naknadno ugotovilo, da je bil zapustnik ob smrti lastnik premoženja, ki ni vključeno v sklep o dedovanju, bo to premoženje lahko predmet dodatnega sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00087806
ZPP člen 76, 80, 81, 81/1, 81/5, 337, 337/1. ZGD-1 člen 679. ZIZ člen 15.
sposobnost biti stranka postopka - odprava pomanjkljivosti - poziv sodišča - odpravljiva procesna pomanjkljivost - zavrženje izvršilnega predloga - podružnica tuje pravne osebe - matična družba - pravna subjektiviteta - nedopustna pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je upnik v predlogu za izvršbo kot dolžnika navedel podružnico tuje pravne osebe. Podružnica gospodarske družbe nima lastne pravne subjektivitete. Zato v sodnem postopku ne more nastopati samostojno, stranka je lahko le matična družba. Če je v vlogi kot stranka označena podružnica, gre za odpravljivo procesno pomanjkljivost. To pomeni, da mora v takem primeru sodišče postopati po zgoraj citiranem 81. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in vlagatelja pozvati k odpravi pomanjkljivosti.
vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - nedokončana etažna lastnina - posamezen del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - lastništvo posameznega dela stavbe - vknjižena lastninska pravica - predmet prodajne pogodbe - stanje v naravi - sprememba kvadrature prostorov - podatek o površini nepremičnine - ugotovljena površina - katastrski vpis
V obstoječa pravno urejena stanja - ko je etažna lastnina delno že urejena, ni pa še dokončana - sme sodišče, ki vzpostavlja etažno lastnino, poseči le, če je neskladje med evidentiranim stanjem in stanjem v naravi tako stopnjevano, da posamezni del stavbe sploh ne obstaja več.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki mladoletnega otroka s starši - sprememba sodne poravnave - predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe pred uvedbo postopka - ustavitev postopka zavarovanja - ustavitev postopka in razveljavitev dejanj - nov predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - sprememba ureditve stikov - začasna določitev stikov - starševska skrb - omejitev starševske skrbi - nadzor nad izvajanjem starševske skrbi - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD)
Odločitev o delni ustavitvi postopka zavarovanja, razveljavitvi I. točke začasne odredbe in posledičnem zavrženju predlagateljičinega ugovora je pravilna, njen pravni temelj je v določbi 166. člena DZ. Ta za primer, da je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, zahteva, da mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Če se to ne zgodi, sodišče ustavi postopek in če je treba, razveljavi opravljena dejanja.
Predlagateljica ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale tako korenit poseg v pravico C. B. do stikov z očetom in pravico nasprotnega udeleženca do stikov z otrokom, kot je začasna prekinitev stikov.
Sodišče prve stopnje je ogroženost otroka prepoznalo in jo z izrekom začasnega ukrepa nadzora nad starševsko skrbjo ustrezno naslovilo. Ta ukrep po presoji pritožbenega sodišča trenutno C. B. nudi zadostno varstvo. CSD bo v okviru izvajanja izrečenega ukrepa za varstvo koristi otroka še naprej spremljal družino in po potrebi podal dodatne predloge za njegovo zaščito.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087595
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 3. DZ člen 157, 157/1. ZIZ člen 278, 278/2.
zahteva za vrnitev otroka - nezakonito odpeljan otrok - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom - vrnitev otroka v državo izvora - sprememba sklepa - predlog za obnovo postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - okoliščine, nastale po izdaji prejšnje odločbe - zavrženje predloga za obnovo postopka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - uporaba Haaške konvencije - vrsta postopka - začasna ureditev stanja - spremenjene okoliščine - postopek zavarovanja - priglasitev intervencije - pravnomočno zaključen postopek
Z odločitvijo sodišča v postopku po Haaški konvenciji se zgolj vzpostavlja stanje, ki je bilo porušeno s tem, ko je eden od staršev otroka odpeljal iz kraja običajnega prebivališča. Gre za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. S to odločitvijo se ne ureja razmerij med starši in otroki, na kar se nanašajo določbe DZ.
zavrženje predloga za obnovo postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - vsebina vloge - napačno poimenovanje vloge - nepravilna vročitev sodnega pisanja - smrt pravdne stranke
V teoriji in v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, temveč predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči - povedano drugače, napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati (falsa nominatio non nocet).
OZ člen 179, 179/1. KZ-1 člen 158, 158/1. ZPP člen 14.
razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - kaznivo dejanje razžalitve - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - višina denarne odškodnine - negativna vrednostna sodba - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnik zaradi spornega pisanja utrpel dovolj intenzivno pravno priznano nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki upravičuje priznanje pravične denarne odškodnine. V dopisu mu namreč toženec očita storitev protipravnega dejanja, kar ima izrazito negativen pomen in izraža negativno vrednostno sodbo o tožniku, ki je po neprerekanih trditvah v lokalnem okolju spoštovana oseba, ki je v preteklosti zasedala družbeno odgovorne funkcije, je podjetnik, aktiven v lokalni politiki in v civilni iniciativi. Tudi v luči sicer nesporno slabih dolgoletnih odnosov med strankama je tak očitek brez dvoma povzročil konkretne negativne posledice v tožnikovi psihični sferi.
Obstoj predhodne obsodilne kazenske sodbe je odločilen le za presojo temelja (v smislu, ali je sodišče nanj vezano po 14. členu ZPP ali pa ga mora posebej ugotavljati v pravdnem postopku), medtem ko na samo višino odškodnine ne vpliva.
Neutemeljen je tudi očitek o zmotni uporabi določb ZIZ in premajhni zadržanosti pri presoji predpostavk za izdajo (urejevalne) začasne odredbe. Izdana začasna odredba temelji na določbah 272. člena ZIZ, po katerih sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek) in če verjetno izkaže nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka) ali da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka). Sodišče je verjetno izkazanost teh predpostavk ugotovilo, poleg tega pa tudi, da izdana začasna odredba v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka ne bo onemogočala vzpostavitve prvotnega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088105
ZVPot člen 23, 23/1, 24, 24/1. OZ člen 88, 88/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1.
SEU v nobeni od odločb, ki so bile v zvezi z Direktivo sprejete po uveljavitvi ZVPot in sklenitvi kreditne pogodbe, ni določilo, da bi njegova razlaga časovno učinkovala drugače kot za nazaj (ex tunc). Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklenitvi kreditne pogodbe, zato ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da je bila poslovna politika tožene stranke usmerjena v to, da se potrošnikom predstavi tudi negativne vidike kreditov v tuji valuti in se jih opozori, da bodo ob neugodnih tečajnih spremembah morda težko plačevali obveznosti, če tudi sami ne bodo imeli prilivov v isti tuji valuti. Vendar pa toženka ni izkazala, da bi bila tovrstnih informacij deležna tudi tožnika.
Novejša in nadgrajena praksa je pojasnilno dolžnost banke pri sklepanju kreditov v tuji valuti razširila in zaostrila. Informacije, ki jih banka zagotovi potrošniku, morajo biti količinsko in kakovostno takšne, da iz njih jasno izhajajo vsaj naslednja sporočila: - da je možen znaten padec vrednosti domače valute in da je ta možnost realna; - da in kako bi v trajanju dolgoročnega kreditnega razmerja uresničenje takšne možnosti vplivalo na višino obroka in višino potrošnikove skupne pogodbene obveznosti v valuti, v kateri prejema prihodke, in - da bi lahko imelo uresničenje takšne možnosti zanj znatne in težko obvladljive ekonomske posledice.
Sodišče prve stopnje od toženke ni pričakovalo, da napoveduje gospodarske krize in bodoča gibanja tečajev, temveč da s tožnikoma deli informacije, za katere v pritožbi priznava, da jih je imela: da je CHF na nizki ravni; da so tveganja dviga njegove vrednosti glede na ročnost kredita realna; da je dvig lahko občuten in je toliko bolj verjeten glede na značaj CHF kot valute varnega zavetja, za katero je značilno, da se v času gospodarskih kriz (te so v tržnem gospodarstvu običajen in pričakovan cikličen pojav) njena vrednost poveča.
SEU se je večkrat izreklo, da je pogoj v zvezi z valutnim tveganjem opredeljen kot glavni predmet pogodbe in se v primeru njegove nepoštenosti ohranitev veljavnosti pogodbe ne zdi pravno mogoča oziroma se zdi negotova.
ZPP člen 154, 154/2. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in voženj - potrebe gospodujočega zemljišča - namen uporabe služnostne poti - način uporabe stvari - odsotnost trditev - odmera stroškov postopka - uspeh strank v pravdi
Uporaba poti v dobi, potrebni za priposestvovanje (od 1996 do 2017), je dokazana le glede hoje in vožnje z osebnimi vozili in kmetijskimi stroji, namenjenimi sečnji in prevozu lesa.
Ključna je pravilna ugotovitev v sodbi, da je tožnica zatrjevala uporabo poti le za potrebe gozda. Navedb v zvezi z gospodarjenjem s travnikom in tem povezanim načinom uporabe sporne poti niti v tožbi niti do zaključka prvega naroka ni podala.
Glede na to, da je toženka nasprotovala obstoju kakršnekoli služnosti, pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je z ugotovitvijo obstoja služnosti za potrebe gospodarjenja z gozdom v pretežnem delu uspela. Ustreznejša je zato razporeditev stroškov v deležu 75 : 25.
OZ člen 458. ZPP člen 229, 229/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za stvarne napake) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - dogovorjene lastnosti stvari - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - izvedena priča - osebna zaznava - predpravdno izvedensko mnenje - del trditvene podlage - pravica do izjave v postopku - dokazovanje pravno odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi izvedene priče se zaslišuje o konkretnih okoliščinah, ki so jih same zaznale. Zaradi svojega strokovnega znanja so v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo. Ne smejo pa prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj, saj je slednje naloga izvedencev.
Ne glede na to pa je vendarle treba poudariti, da DZ, ki je bil sprejet ravno v času oblikovanja navedenih stališč sodne prakse na podlagi enake določbe ZZZDR, vsebuje povsem nespremenjeno in jasno določbo o vračanju nadobičajnih daril med zakoncema po razvezi njune zakonske zveze. DZ je le zaostril obličnostno zahtevo ob morebitni drugačni volji zakoncev v trenutku sklepanja pogodbe in s tem utrdil preprečitev prevelikega vpliva morebitne "čustvene zanesenosti" pogodbenikov, zakoncev. Zahteve za presojo ustavnosti DZ v tem delu ni bilo. Kot vse zakonske predpise, je tudi DZ treba sicer uporabljati ustavnoskladno, kar pa ne pomeni, da se določba uporabi v nasprotju z njenim osnovnim jezikovnim pomenom. Zakon jasno določa, katerih daril zakonci ne vračajo; običajnih glede na njihovo premoženjsko stanje; to je odvisno od okoliščin vsakega primera in v našem ni sporno. Druga, torej večja darila, se vračajo, razen če ni izrecnega drugačnega dogovora.