ZVojI člen 11, 30, 89, 98, 99, 100. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 8.
vojni invalid - pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja
Upravičenost do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvedeniških mnenj, to je v tem primeru izvidov in mnenj pristojne zdravniške komisije (97. člen ZVojI). Ob izpolnjevanju pogojev iz 2. člena Pravilnika je praviloma zdraviliško zdravljenje zaradi iste bolezni možno le enkrat na dve leti.
razlastitev - prenehanje lastninske pravice na podlagi predpisa - vrnitev nepremičnin bivšemu lastniku
Pravilna je odločitev upravnega organa, da ni zakonske podlage za vrnitev nepremičnin tožniku, ker takšne možnosti zakon, ki je bil temelj za podržavljenje, ni predvideval. Temelj za izročitev podružbljenega zemljišča občini v obravnavanem primeru je bil namreč ZSZ/84, ta pa ni predvideval, da v primeru, ko zemljišče ni oddano za gradnjo investitorju, pripade bivšemu lastniku pravica ponovne pridobitve odvzete nepremičnine, kot to ob izpolnjevanju določenih predpostavk določa ZRPPN.
Tožeča stranka sicer pravilno našteva nesporne vizualne razlike med primerjanima znakoma, vendar ter razlike niso takšne, da bi se prijavljena znamka od predhodne znamke razlikovala v takšni meri, da bi bila izključena možnost njunega medsebojnega povezovanja.
Na zakonitost izpodbijane odločbe ne morejo vplivati nova dejstva in novi dokazi, ki niso bili navajani oziroma predlagani v upravnem postopku, če je stranka imela možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta.
ZGO-1B člen 114. ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3/3. ZUS-1 člen 20, 20/3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 8-10, 19-1, 20-4.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - grajeno območje kmetije - kmečka lopa - nova dejstva in dokazi
Po 10. točki 8. člena Pravilnika mora biti kmečka lopa zgrajena kot pritlična stavba, pri kateri je streha hkrati strop nad prostorom. Gre torej za stavbo z enim samim prostorom.
Po mnenju sodišča način izvedbe konstrukcije (ali so deske pritrjene ali ne) ne more vplivati na ugotovitev, da sta v objektu dva prostora oziroma da konstrukcija tvori strop nad spodnjim prostorom.
ZUP člen 9, 9/2, 36, 37, 37/1, 38, 38/10. ZGO-1 člen 2, 2/1-9, 4, 4/1, 4/2, 145, 146, 146/1. ZGO-1B člen 4, 4/4. ZGos-C člen 8, 16.
ukrep gradbenega inšpektorja - izločitev uradne osebe - načelo zaslišanja - sprememba namembnosti - presoja vplivov objekta na okolje
Nezadovoljstvo z vodenjem upravnega postopka in stališči, izraženimi pri odločanju, brez navedbe drugih relevantnih okoliščin, ni zadostna podlaga za sklep, da je uradna oseba v takem razmerju do stranke ali do upravne stvari, da bi bil podan dvom v njeno nepristranost.
V upravni praksi je uveljavljeno ravnanje, da se uradna oseba, katere izločitev se zahteva, pred odločitvijo zasliši. Ker pa uradne osebe v tem primeru ni mogoče obravnavati kot stranke z nasprotnim interesom, saj mora tudi sama v primeru obstoja okoliščin, ki vzbujajo dvom v njeno nepristranost, obvestiti organ, ki je pristojen za odločanje o izločitvi, po mnenju sodišča v tem primeru ni obvezno ravnanje po 2. odstavku 9. člena ZUP, po katerem mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o navedbah stranke z nasprotnim interesom.
Odločitev gradbenega inšpektorja, da odloči brez zaslišanja inšpekcijskega zavezanca, bo na mestu predvsem takrat, ko bo to narekovala nujnost inšpekcijskega ukrepanja v konkretnem primeru.
Povečanje vplivov dela objekta zaradi spremenjene dejavnosti je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, konkretno upoštevajoč okoliščine opravljanja prejšnje (trgovinske) in nove dejavnosti (gostinski lokal za strežbo pijač).
davek od dobička pravnih oseb - davek od osebnih prejemkov - drugi prejemki iz delovnega razmerja - verodostojna listina - stroški službenih poti - davčno priznan odhodek
Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da določeni potni nalogi niso verodostojni, kot se to zahteva za izvirne knjigovodske listine po SRS 21 in 22. Zato odhodkov, knjiženih na njihovi podlagi, ni mogoče vštevati med davčno priznane odhodke na podlagi 11. in 12. člena ZDDPO.
Izplačila stroškov (dnevnic in kilometrin) na podlagi neverodostojne knjigovodske dokumentacije za prejemnike predstavljajo druge prejemke iz delovnega razmerja.
znamka - registracija znamke - upravni postopek - kontradiktornost - načelo zaslišanja stranke
Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da se urad ni v ničemer opredelil do njene izjave in je bilo s tem po presoji sodišča kršeno določilo drugega odstavka 70. člena ZIL-1 ter v posledici pravica do kontradiktornosti postopka, katere del je tudi pravica do zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
ZUP člen 42, 42/1, 43, 229, 229/1. ZVO-1 člen 82, 82/1, 84, 84/5.
izdaja okoljevarstvenega dovoljenja - stranka v postopku - pravni interes
Lokalni skupnosti v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za vnos blata na zemljišče na podlagi 82. člena ZVO-1 ni mogoče priznati položaja stranskega udeleženca.
V skladu s 4. odstavkom 92. člena ZEKom bi moral tožnik v nadaljnjih 15 dneh od prejema neugodne rešitve svojega ugovora vložiti predlog za rešitev spora na Agencijo. Glede na to, da je tožnik podal predlog za rešitev navedenega spora na Agencijo šele 3. 7. 2008, torej po preteku zakonsko določenega roka, je Agencija postopala pravilno, ko je navedeni predlog zavrgla kot prepozen.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dolžnost hrambe dokumentacije v zvezi z gradnjo objekta
Člen 107 ZGO-1 investitorju nalaga, da dokumentacijo v zvezi z gradnjo objekta hrani lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji, upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, pa mora dokumentacijo hraniti deset let (106. člen ZGO-1). Glede na to, da se je gradnja izvajala v letu 1983, se torej tožnik ne more z uspehom sklicevati na to, da z dokumentacijo ne razpolaga zaradi časovne odmaknjenosti gradnje in da bi moral dokumentacijo najti upravni organ.
postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku
Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik ni lastnik nepremičnin na vplivnem območju in da na njem tudi nima stalnega prebivališča, pri čemer, razen splošnih navedb z nestrinjanjem izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, ni podal konkretnih ugovorov, je tudi po presoji sodišča odločitev, da tožnik skladno z določbami ZVO-1 in ZUP ne more pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, pravilna.
Po presoji sodišča je odločilnega pomena, da besedna zveza prijavljenega znaka v celoti predstavlja del besedila predhodne znamke, pri čemer prijavljeni znak nima kakšnega dodatnega razlikovalnega elementa, ki bi pripomogel k njegovi večji razlikovalnosti v primerjavi s predhodno znamko. Ni mogoče v vsakem primeru vnaprej postaviti pravila, da določenega znaka, ki je v celoti sestavljen iz dela predhodne znamke, ni mogoče registrirati, vendar pa mora takšen znak vsebovati še druge elemente, ki ga v smislu prvega odstavka 42. člena ZIL-1 v povezavi s točko b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 ločijo od predhodne znamke.
Mnenje tožene stranke, da opustitev dolžnega ravnanja po prvem odstavku 67. člena ZUP (poziv k odpravi pomanjkljivosti vloge) ne bi vplivala na postopek, ni pravilno. Peti odstavek 68. člena ZUP namreč ravno v zvezi s pravočasnostjo vloge določa, da se, če je sicer pravočasno vložena vloga nepolna ali nerazumljiva, pa vložnik pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba, šteje, da je vloga pravočasna.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - sorazmerni del olajšave
Zakon (ZDoh-1) ne določa, da se vsakemu zavezancu prizna enak del oziroma polovica olajšave za vzdrževanega družinskega člana, temveč se vsakemu zavezancu prizna sorazmerni del olajšave. Sorazmerni del pa se določi glede na to, koliko vsak od zavezancev dejansko prispeva k preživljanju za vzdrževanje družinskega člana. Šele če dejanskega prispevka k preživljanju v postopku ni mogoče ugotoviti, nastopi domneva, da je sorazmerni del pri obeh preživninskih zavezancih enak.
ZDavP-2 člen 404. ZSZ (1984) člen 60, 60/1, 60/2, 61. ZSZ (1997) člen 39, 39/1, 39/2. ZUP člen 279, 279/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – nezazidano stavbno zemljišče – tožba v upravnem sporu
Za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča v letu 1999 ni relevantno stanje komunalne opremljenosti kasneje nastalih parcel, ampak prvotne parcele kot celote. Tožnik se v tožbi ne more sklicevati na vse svoje dosedanje pritožbe, ki da naj jih sodišče upošteva, saj je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati v sami tožbi in samo ti so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker vsebina tožbe postavlja okvir preizkusa zakonitosti upravnega akta, ni naloga sodišča, da opravlja splošno revizijo upravnega odločanja.
ZUN člen 21, 27, 29. ZUreP člen 43. ZGO-1 člen 48, 48/3, 56, 56/1, 65, 65/1, 150, 150/1-3. ZVO-1 člen 17, 17/6, 50. ZJZ člen 4, 4/1-2. ZUP člen 35, 37, 37/1, 43, 43/1, 43/2, 237, 237/2-6. ZUS-1 člen 5, 5/2, 20, 20/3, 64, 64/3. Uredba o hrupu člen 3, 3/1, 3/1-6. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena člen 1, 1/1, 2-1. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji člen 22, 22/3.
gradbeno dovoljenje - izločitev uradne osebe - (ne)zakonitost občinskega prostorskega akta - presoja vplivov objekta na okolje - nova dejstva in dokazi - pravno mnenje
Stranka lahko kršitve pravil upravnega postopka v zvezi z (ne)izločitvijo uradne osebe uveljavlja v tožbi, s katero sproži upravni spor zoper odločitev o glavni stvari; v tej zadevi torej v tožbi zoper izdano gradbeno dovoljenje.
Tožbena trditev, da je bil postopek priprave zazidalnega načrta izpeljan v neskladju z ZUreP-1, ni konkretizirana do te mere, da bi omogočala sklep o očitni neskladnosti z zakonom. Splošnost trditev o bistveno drugačni vsebini zazidalnega načrta od osnutka, ki je bil razgrnjen v postopku javne razgrnitve, ne omogoča preizkusa zatrjevane kršitve.
Ker gre torej za gradnjo novega objekta in s tem za nov poseg v prostor, je treba s tega vidika presojati tudi njegove vplive na okolje, konkretno glede povzročanja hrupa. Nov objekt mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih določajo predpisi, kar za investitorje nemalokrat – zaradi strožjih predpisov s področja varovanja okolja – pomeni zaostrovanje pogojev za gradnjo novih objektov, čeprav stoječih na mestu nekdanjih.
Navedbe, da je v določbi 1. in 2. odstavka 16. člena zazidalnega načrta predvideno število parkirnih mest premajhno, ne morejo biti stvar presoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ampak so stvar postopka sprejemanja prostorskega izvedbenega akta. Tožnika se zato ne moreta sklicevati na to, da projekt ni izdelan v skladu z določbami zazidalnega načrta.
Gre za dokazne listine iz 1. odstavka 56. člena ZGO-1, glede katerih uradna oseba v nobenem primeru ni dolžna po uradni dolžnosti preverjati njihove (ne)veljavnosti in ugotavljati morebitne ničnosti, tožnika pa na okoliščine ničnosti v upravnem postopku na prvi stopnji nista opozorila. V obravnavanem primeru je zato morebiti kasneje ugotovljena ničnost v sodnem postopku lahko le razlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Pravna mnenja, izdelana za konkretno zadevo so lahko stranki v pomoč pri pripravi njenih stališč, ni pa to okoliščina, ki bi jo bilo sodišče, ki je v sodnem postopku pristojno za razlago prava, dolžno upoštevati. Zaradi tega tudi ni dolžno odgovarjati na pravna mnenja.
ZIKS-1 člen 8, 85, 236. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prestajanje kazni zapora - namestitev v poseben prostor - sodno varstvo - upravni spor - učinkovito pravno sredstvo
Določba 8. člena ZIKS-1 določa, da se odločbe, izdane na podlagi 236. člena ZIKS-1, izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem pa določbe 8. člena ZIKS-1 ne predvideva pritožb zoper vse odločitve in dejanja prvostopenjskega organa, ki temeljijo na podlagi 236. člena ZIKS-1. Vendar ima obsojenec v primeru, ko gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, ki niso zajete v 236. členu ZIKS-1, zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo na podlagi 85. člena ZIKS-1.
Tožnik je opravljal naloge, za katere so bili sicer zadolženi organi za notranje zadeve, katerih delavci so lahko upravičenci do priznanja statusa vojnega veterana. Če je tako, tožniku po mnenju sodišča upravni organ ni mogel odreči statusa zgolj zato, ker nalog ni opravljal kot civilist.