ZDDV člen 4, 5. Pravilnik o izvajanju davka na dodano vrednost člen 14, 14/1.
DDV - obdavčljiv promet - uporaba blaga za neposlovne namene - uničenje vozila v prometni nesreči
Pojem višje sile po ZDDV oz. Pravilniku je treba razumeti tako, kot ga opredeljuje ZOR v 177. členu. Ker v obravnavanem primeru uničenja vozila v prometni nesreči ne gre za primanjkljaj in izgubo blaga, nastalo zaradi višje sile (1. točka 14. člena Pravilnika), gre za uporabo blaga davčnega zavezanca za neposlovne namene (7. točka 2. odstavka 4. člena ZDDV) in s tem za obdavčljiv promet po ZDDV.
Pravilnik o ZDDV v 88. členu določa, katere so tiste listine, ki jih mora upravičenec do oprostitve iz 1. točke 31. člena ZDDV predložiti oziroma zavesti v svojih poslovnih knjigah. Tožnik v konkretnem postopku ni uspel dokazati, da je izpolnil objektivni pogoj, da je bila dobava med dvema državama članicama Skupnosti opravljena.
Komunalni prispevek je mogoče na podlagi 4. odstavka 79. člena ZPNačrt odmeriti tudi za nezgrajeno komunalno opremo.
Ker pa se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunalne opreme opremljeno le v primeru, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena zaračunati komunalni prispevek le za to nezgrajeno komunalno opremo.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 272, 272/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 65, 65/1, 96, 96/2, 96/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
uporabno dovoljenje - stranski udeleženec - nova dejstva in dokazi - upravni postopek
Položaj stranskega udeleženca v postopku ima oseba, ki ji tak status materialni predpis izrecno priznava, kot tudi oseba, glede katere iz takega predpisa izhaja, da ima v upravni zadevi kakšno pravico ali pravni - ne pa tudi dejanski - interes.
V postopku izdaje uporabnega dovoljenja, v katerem se preverja skladnost izvedene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem, se ne varuje več pravic drugih strank, saj morajo biti te obravnavane v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
telekomunikacije - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - stranka v postopku upravnega spora
Ker tožnik v postopku določite operaterja s pomembno tržno močjo ni zahteval vstopa v postopek, v postopku upravnega spora po 17. členu ZUS-1 ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe.
ZUP člen 66, 66/2, 66/3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 221, 221/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni postopek - (ne)popolna vloga - vsebina dokazila
Obvezna sestavina vloge je le zahtevano dokazilo (konzorcijska pogodba), ne pa tudi njeni elementi (vsebina). Zato je njeno vsebino mogoče obravnavati le v smislu (ne)izpolnjevanja pogojev, ki jih glede njenih sestavin določa razpisna dokumentacija. Glede na navedeno nepopolna vsebina dokazila (pogodbe) ne more biti podlaga za sklep o formalno nepopolni vlogi. Zato je upravni organ ravnal prav, ko je njeno vsebinsko pomanjkljivost presojal v smislu izpolnjevanja pogojev javnega razpisa.
Če predloženo dokazilo nima predpisane kvalitete, upravni organ ni dolžan v ta namen izvajati drugih dokazov (sklepati na trajanje pogodbe na podlagi omenjene izjave) ali pozivati stranko na dopolnjevanje predložene listine.
CZS člen 220. Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 člen 50, 50/1.
carina - naknadna vknjižba carinskega dolga - preferencialna obravnava blaga - uvozno dovoljenje (AGRIM) - dovoljena toleranca
Količine, uvožene v okviru dovoljene tolerance, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime, zato je relevantna okoliščina, ki vpliva na naknadno vknjižbo carinskega dolga po 220. členu CZS, da gre v obravnavanem primeru uvoznega dovoljenja (AGRIM) za preseganje količin, ki so navedene na uvoznem dovoljenju v okviru 5 % dovoljene tolerance, navedeno blago pa glede na 50. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 ne more biti predmet preferencialne obravnave. Za preostali del je imel tožnik možnost postopati v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju EUL in v novi postavki zahtevati preferencialno obravnavo po uvoznem dovoljenju, česar ni storil, zato tudi po mnenju sodišča tega ne more zahtevati po sprostitvi blaga v prost promet.
Po presoji sodišča je prvostopni organ napačno uporabil materialno pravo, saj tožniku statusa vojnega veterana ni priznal iz razloga, ker obrambno oziroma zaščitno-reševalnih nalog ni opravljal neposredno med oboroženimi spopadi (v navzkrižnem ognju). Takšna dikcija iz točke h) 7. alineje 2. člena ZVV-UPB2 ne izhaja.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - opredelitev statusa zemljišča - ugotavljanje vrednosti premoženja
Tožeče stranke v postopku niso niti zatrjevale ovir za vrnitev nepremičnin v naravi, ki bi imele podlago v določbah ZDen, pač pa so kot odločilno dejstvo zatrjevale dejansko stanje predmetne parcele (da so na njej divja odlagališča odpadkov, da je parcela plazovita zaradi nerazumnih posegov in da nima dostopa ter da je na nekaterih delih neprehodna), kar pa, tudi po presoji sodišča samo po sebi ne more biti razlog, zaradi katerega se parcela v postopku denacionalizacije ne bi mogla vrniti v naravi.
Opredelitev zemljišča (bodisi kot kmetijskega ali kot stavbnega) je odvisna od opredelitve v ustreznih prostorskih aktih. Ker gre pri opredelitvi statusa zemljišča za pravno vprašanje, so neutemeljeni tožbeni ugovori, iz katerih izhaja, da bi bilo potrebno pri navedeni opredelitvi upoštevati stanje zemljišča, kot ga ima dejansko v naravi.
V postopku denacionalizacije se vrednost premoženja ugotavlja na način, kot to določa 44. člena ZDen, oziroma na tej podlagi sprejeti podzakonski predpisi.
ZTel člen 35. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 14. ZDavP-2 člen 125, 126.
pristojbina za uporabo radijskih frekvenc - relevanten predpis
V obravnavanem primeru se presoja odločitev o odmeri obveznosti, ki je nastala že leta 2000. V takih primerih je treba uporabljati predpise, ki so veljali v času nastanka obveznosti, na kar napotuje že po Ustavi prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člena Ustave RS).
Določbi 1. odstavka 228. in 1. odstavka 230. člena ZGO-1 pomenita izjemo od sicer predpisanih pogojev za odgovorno vodenje del iz 77. člena ZGO-1 in za odgovornega projektanta posamezne vrste načrtov iz 45. členu ZGO-1.
ZDDPO člen 11, 12, 13. ZDoh člen 44. ZDavP člen 39. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 2.
dokazno breme - davek od osebnih prejemkov - denarna kazen - davek od dobička pravnih oseb - ocena davčne osnove - verodostojna knjigovodska listina - drugi prejemki iz delovnega razmerja - davčno nepriznani odhodki - povečanje prihodkov - denarna kazen zaradi kršitve družbene pogodbe - stroški službenih potovanj
Odločitev, da se tožniku kot odhodek davčno ne priznajo stroški denarnih kazni zaradi kršitev družbene pogodbe, je po presoji sodišča utemeljena v določbah 12. člena ZDDPO in 2. členu Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca, in ne v določbah 44. člena ZDoh in 13. člena ZDDPO. Tožbena trditev, da tožnik ob spoštovanju pogodbenih obveznosti prihodkov ne bi realiziral, ostaja namreč tudi v upravnem sporu v celoti neizkazana.
Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin v smislu SRS 21 je po določbah 11. člena ZDDPO zadostna podlaga za to, da se odhodek davčno ne prizna, in tudi za to, da se izplačila z davčnega vidika obravnavajo kot drugi prejemki iz delovnega razmerja. Ob nesporni ugotovitvi, da so izplačila bila opravljena in to na podlagi neverodostojnih listin, jih namreč (davčno) ni mogoče opredeliti kot (davka in prispevkov prosta) povračila stroškov za opravljena službena potovanja. Ker so opravljena izplačila davčno nepriznan odhodek, pa tudi ni podlage za davčno priznanje davkov in prispevkov, ki so nanje vezani.
Povečanje prihodkov z oceno je utemeljeno z ugotovitvijo, da je tožnik v poslovnih knjigah beležil vse stroške v zvezi z uporabo vozil (gorivo, amortizacijo, nadomestne dele ter druge stroške) in stroške dela delavcev (plače), ki so nastali v razmerju z B.B. s.p., prihodkov iz tega razmerja pa ni izkazal.
ZVrt člen 8, 10, 20, 20a, 20b. ZOFVI člen 1, 1/1, 1/1-1, 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-9, 6, 6/1, 6/2, 11, 11/1, 11/2, ZUNEO. ZUP člen 214, 214/2.
dostop do vzgojnovarstvenih storitev - sprejem v vrtec - sprejem v javni vrtec - prepoved diskriminacije - exceptio illegalis - obrazložitev upravnega akta
Na podlagi ustavnih določil ni mogoče izpeljati iztožljive pravice, da država ali občina zagotovita sprejem vseh zainteresiranih otrok v javni vrtec, tako da javni vrtec vsakega zainteresiranega otroka tudi sprejme na podlagi posamičnega akta. Po določbi 1. odstavka 9. člena ZVrt imajo starši pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu. Vendar to ne pomeni, da imajo starši, če izberejo določen javni vrtec, potem v vsakem primeru tudi pravico, da je njihov otrok v tak vrtec sprejet, ne glede na zmogljivosti tega vrtca. Starši imajo le pravico, da izberejo, v kateri vrtec želijo vpisati otroka, in jim te izbire javno-pravni subjekt ne more vsiliti. Opisana pravna narava zahtevka za vpis in sprejem v vrtec, ki nima statusa iztožljive ustavne pravice ali iztožljive zakonske pravice v materialnem smislu, pa ne pomeni, da lahko tožena stranka bolj ali manj arbitrarno odloča o vpisu in sprejemu otrok v vrtec.
ZDIP člen 3, 4. ZDoh člen 16, 16/1, 16/1-1, 19, 19/3, 19/3-1.
davek na izplačane plače - plača - dohodnina - božičnica - dokup zavarovalne dobe - odpravnina
Čeprav se po določbah ZDIP davek obračuna in plača od izplačane plače, le-te ZDIP vsebinsko ne opredeli. Plača tudi ni opredeljena z ZDoh. Ker davčna zakonodaja (drugačnega) odgovora na vprašanje, kaj je plača, ne daje, ga je po presoji sodišča treba poiskati v matični, v obravnavanem obdobju veljavni delovnopravni zakonodaji. Ob upoštevanju slednje pa je božičnico mogoče opredeliti kot sestavni del plače le, če je kot pravica delavca oziroma obveznost delodajalca določena v kolektivni pogodbi ali internem aktu delodajalca. ZDR.
Razlogov, s katerimi se je utemeljevala široka razlaga „odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih iz delovnega razmerja “, od katerih se po 1. alinei 3. točke 19. člena ZDoh davek od osebnih prejemkov ne plačuje, po uveljavitvi ZDR ni več. Dokup zavarovalne dobe namesto odpravnine po novem ZDR ni (več) možen in tudi ne vpliva na višino odpravnine. Spremenjena razlaga 19. člena ZDoh (in s tem tudi sprememba dotedanje upravnopravne prakse) je torej po presoji sodišča utemeljena v spremenjeni delovnopravni zakonodaji, na katero se sklicuje.
vojni veteran - status vojnega veterana - cestno podjetje - delavec cestnega podjetja
Pri pojmu cestnega podjetja gre za pomensko odprt pojem. Pomembna je vključenost delavca v opravljanje nalog pri obrambi RS na način, kot pri delavcih podjetij, ki so bila formalno določena kot tista, ki opravljajo posebne naloge za obrambo in zaščito v RS.
Ob upoštevanju fonetičnih in pojmovnih razlik med primerjanimi znamki vizualne podobnosti niso takšne, da bi lahko sklepali na obstoj verjetnosti zmede. V tem primeru je bistveno, da ima prijavljeni znak v besedi „MOBITEL“ močno oporo, ki povprečnemu slovenskemu potrošniku omogoča ločevati med blagom in storitvami različnih proizvajalcev oziroma ponudnikov storitev.
ZJS člen 57, 57/5. ZGO člen 2, 2-1.9.2. ZDen člen 2, 19, 19/1, 19/1-4, 27, 27/1, 32, 32/2, 42, 42/3, 65, 65/2.
denacionalizacija - lastninsko preoblikovanje podjetij - vrnitev v naravi
Rezervacija denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja je pomenila le začasno prepoved lastninjenja nepremičnine s strani podjetja, medtem ko so se v postopku denacionalizacije po določbah ZDen ugotavljali pogoji za vrnitev zahtevanega premoženja.
razlastitev - prenehanje lastninske pravice na podlagi predpisa - vrnitev nepremičnin bivšemu lastniku
Pravilna je odločitev upravnega organa, da ni zakonske podlage za vrnitev nepremičnin tožniku, ker takšne možnosti zakon, ki je bil temelj za podržavljenje, ni predvideval. Temelj za izročitev podružbljenega zemljišča občini v obravnavanem primeru je bil namreč ZSZ/84, ta pa ni predvideval, da v primeru, ko zemljišče ni oddano za gradnjo investitorju, pripade bivšemu lastniku pravica ponovne pridobitve odvzete nepremičnine, kot to ob izpolnjevanju določenih predpostavk določa ZRPPN.
pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti načrtovanega posega v naravo
Za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov. Drugačna ureditev pridobivanja naravovarstvenih pogojev in posledično soglasja pa je predvidena za primere, ko je treba izvesti postopek presoje sprejemljivosti posega v naravo, ko je odločitev o tem, ali bo upravni organ naravovarstvene pogoje izdal ali pa bo takoj izdal soglasje oziroma ga zavrnil, odvisno od mnenja zavoda, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti.
ZIL-1 člen 43, 43/1, 43/1-k. Uredba o uniformi, položajnih znakih in simbolih policije člen 30, 40, 45.
znamka - registracija znamke - pogoji za priznanje znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - poseben javni pomen znamke - dovoljenje pristojnega organa
V smislu točke k) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 je za presojo, ali prijavljeni znamk posnema znamenje, emblem ali grb, ki ima poseben javni pomen, odločilnega pomena dejstvo, da je karantanski panter v Uredbi o položajnih oznakah in uniformi policije opredeljen kot znak specialne enote policije. Znak specialne enote policije kot del policijske uniforme lahko na točno določen način uporabljajo in nosijo le pripadniki specialnih enot policije; v nasprotnem primeru bi namreč lahko prihajalo do zlorabe tega ali kateregakoli drugega simbola (oziroma drugih oznak) policije.