Predmetni pločnik predstavlja površino, ki je pod enakimi pogoji dostopna vsakomur in jo lahko vsakdo uporablja. Pločnik ob javni cesti sodi med javne površine in ga ni mogoče imeti v posebni rabi ali posesti. Urejanje in čiščenje javnih površin skladno s 149. členom ZVO-1 sodi med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - neutemeljen odpovedni razlog
Prenos dela podjetja sam po sebi ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre za ujemanje med obravnavanim primerom in zadevo Schmit C-392/92 in da je tudi v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1, zato je odpovedni razlog v odpovedani pogodbi o zaposlitvi tožnika neutemeljen in je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že po določbi 8. alineje 90. člena ZDR-1.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039938
URS člen 155. SZ-1 člen 9, 25, 25/2, 60, 60/1. ZIZ člen 58, 58/4, 76, 239. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 4, 4/1.
zavarovanje - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba - pogodba o opravljanju upravniških storitev - upravljanje večstanovanjske stavbe - redno upravljanje nepremičnine - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - odpovedni rok - začetek teka odpovednega roka - razveljavitev začasne odredbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - neprava retroakrivnost - sklep o ugovoru - ustavitev izvršbe
Pravilnik ni bil sprejet z učinkom za nazaj temveč z učinkom za naprej.
Določba drugega odstavka 4. člena Pravilnika, ki določa, da mora eden od lastnikov, ki ga pooblastijo ostali lastniki, upravniku poleg same odpovedi s priporočeno pošto vročiti tudi sklep o odstopu od pogodbe o upravljanju iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika ter da odpovedni rok začne teči z dnem vročitve sklepa, ni v nasprotju z določbo 60. člena SZ-1, saj le natančneje določa, kaj morajo etažni lastniki vročiti upravniku poleg same odpovedi pogodbe o upravljanju, da je ta pravno veljavna in da torej odpovedni rok začne teči.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - zakonski pogoji za izrek ukrepa - psihotično dojemanje realnosti
Pri udeležencu so podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Nadaljnja obravnava na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice je potrebna za obdobje štirih tednov. Po mnenju izvedenca je pričakovati, da bi v primeru odpusta takoj prenehal s terapijo z vsemi posledicami, med katerimi bi lahko prišlo do avto ali heteroagresivnih dejanj. Vzrok teh je psihotična motnja, do katere je popolnoma neuvideven oziroma je njegova realitetna kontrola popolnoma zabrisana.
ZDR-1 člen 9, 9/1, 32, 125.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 2, 4, 5, 26, 26/2.. ObrZ člen 2, 5, 5/1, 5/2, 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - veljavnost kolektivne pogodbe - avtonomija pogodbenih strank
Če za določeno delovno razmerje velja kolektivna pogodba glede na določbe o osebni in stvarni veljavnosti, ta velja ne glede na to, ali se stranki nanjo sklicujeta v pogodbi o zaposlitvi. Glede presoje, ali konkretna kolektivna pogodba (KPOP) velja za tožnika in toženko ter njuno medsebojno (delovno) razmerje, je bistveno, kakšne so določbe same kolektivne pogodbe glede veljavnosti.
9. člen ZDR-1 omejuje avtonomijo pogodbenih strank. Prvi odstavek 9. člena ZDR-1 določa, da sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja delavec in delodajalec dolžna upoštevati določbe tega zakona, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. 32. člen ZDR-1 pa določa, da se v primeru, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe. Povzeta ureditev v ZDR-1 pomeni, da bi bilo določilo o šestmesečnem poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, če bi se ugotovilo, da zanju velja KPOP, v nasprotju z določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038833
ZKP člen 451, 451/1, 468, 468/1.
zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - postopek proti mladoletnikom
XXVII. poglavje ZKP določa postopek proti mladoletnikom. Prvi odstavek 451. člena določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Za uporabo določb tega poglavja ni relevantna samo starost v času storitve kaznivega dejanja, temveč tudi v času sojenja, določbe, ki urejajo postopek proti mladoletnikom, se namreč uporabljajo tudi za osebo, ki je storila kaznivo dejanje kot mladoletnik, v času uvedbe postopka oziroma sojenja pa je že polnoletna, vendar mlajša od enaindvajset let (mlajši polnoletnik). Za katera kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoletnik, mu je dopustno soditi kot polnoletniku in kakšne kazenske sankcije se mu smejo izreči, je določeno v 92. in 93. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).1 Glede na to, da se določbe XXVII. poglavja (postopek proti mladoletnikom) lahko uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki le, če ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let, je pritožbeni senat za mladoletnike odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna tožilka je vložila zahtevo za opravo pripravljalnega postopka proti mladoletniku K.T., ki je rojen 1996, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1, ko je torej napolnil že 24 let.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20, 59, 60, 60/1.. ZDavP-2-UPB4 člen 65.
obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - odločanje o priporu
Tožnikovo stališče, da odmera prispevkov ni zakonita, ker bi moral biti zavarovan po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ se zavarujejo priporniki, ki niso zavarovanci iz drugega naslova do trenutka nastopa pripora. Ob pravilni dejanski ugotovitvi, da je bil tožnik ob nastopu pripora po podatkih Registra ZZZS zavarovan po 20. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ga zavod za izvrševanje kazenskih sankcij tedaj ni bil dolžan v zavarovanje prijaviti po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ.
postopek za združitev kazni - razsojena stvar - prepozna pritožba
V obravnavani zadevi gre o že razsojeni stvari, torej gre za obstoj pravnomočne sodne odločbe (II Kp 25827/2016 z dne 1. 7. 2020, pravnomočna dne 15. 7. 2020), kar je procesna ovira za ponovno odločanje o isti stvari.
Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek.
ZPP člen 139, 139/6, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 277, 277/2, 318, 339, 339/2, 339/2-7. ZFPPIPP člen 251.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - začet stečajni postopek - vročitev stečajnemu dolžniku - pravne posledice začetega stečajnega postopka - pravilna vročitev tožbe v odgovor - nepravilna vročitev tožbe - vročanje na sedežu družbe - vročitev na poslovnem naslovu - poslovni naslov - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - vročanje stečajnemu upravitelju - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka po uradni dolžnosti - prekinitev teka rokov za pravdna dejanja
V skladu z 205. členom ZPP se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in prekinitev postopka nastopi ex lege, takšen sklep je le deklaratorne narave. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tako tudi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati. Utemeljeno toženka navaja, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja. Rok za odgovor na tožbo se tudi ob pravilni vročitvi za toženko v času prekinitve postopka ne bi mogel izteči.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038765
KZ-1 člen 30, 30/1, 194, 194/1.. ZZZDR člen 123.. ZKP člen 370, 370/1, 372, 372-2, 392, 392/1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje neplačevanja preživnine - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev kazenskega zakona - dejanska zmota - kazenska sankcija - obteževalne okoliščine
Dejstva in pravo niso v razmerju vzroka in posledice kot to posredno izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve, temveč sta pogoja, ki vsak zase določata pravilnost posamezne sodne odločbe. Če dejstva niso bila pravilno ugotovljena do pravilne ali napačne uporabe prava, ki šele sledi ugotavljanju dejstev ne more priti, kot po drugi strani pravilno ugotovljena dejstva, pravilne uporabe prave ne morejo zagotoviti. Od tod samostojnost izpodbojnih razlogov v prvem odstavku 370. člena ZKP in od tod razlika v posledicah iz prvega odstavka 392. člena ZKP, ko torej dejstva niso bila pravilno ugotovljena in v posledicah iz prvega odstavka 394. člena ZKP, ko so bila dejstva sicer pravilno ugotovljena, pa je bilo treba ob pravilni uporabi zakona izreči drugačno sodbo. Ko se pritožnik sklicuje na zmoto o okoliščinah zaradi katerih storilec misli, da je dejanje dopustno iz drugega dela prvega odstavka 30. člena KZ-1, najprej prezre opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, po katerem je bila obdolženčeva preživninska obveznost iz 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih individualizirana z izdatkom sodne poravnave kot sodno odločbo, ki že po sebi ne more biti nadomeščena z neformalnim pristankom, temveč le z novim izdatkom poravnave, ki v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni bila sklenjena. Povedano drugače, obdolženi zaradi formalne narave navedene podlage, začasnega odpusta obveznosti plačevanja preživnine kot posledice neformalnega pristanka zakonite zastopnice niti ni mogel pričakovati. Pravilno je bilo ravnano tudi tedaj, ko se je sodišče prve stopnje pri odmeri določene kazni osredotočilo na težo konkretnega kaznivega dejanja namesto na težo kot posredno izhaja iz višine zagrožene kazni pri abstraktno predpisanem kaznivem dejanju. V tem primeru je namreč teža stvar zakonodajalca, ki po lastni kriminalitetno politični oceni določa zgolj kaznovalne okvirje in ne že, da mora biti kazen zaradi okvirjev samih nižje ali višje odmerjena.
rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik zmotno tolmači, da mora sodišče tožbo obravnavati po vsebini, če je delodajalec z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnil znake kaznivega dejanja, in da bi moralo pri Vrhovnem državnem tožilstvu preveriti, ali je tožnik podal vlogo (ovadbo) v zvezi s sumom ponarejanja listin pri toženi stranki. Gre za ločena postopka in bi se kvečjemu lahko na listine in postopek, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, skliceval v postopku individualnega delovnega spora, tožnik pa bi moral tožbo vložiti v skladu s pravnim poukom, ki ga je dobil od delodajalca v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma v skladu z 200. členom ZDR-1. Ker tožbe ni vložil v roku, kot je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - začetek kazenskega postopka - ugoditev pritožbi
Glede na fazo postopka, v kateri se je nahajala obravnavana zadeva, bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo samo vsebinsko odločitev in sicer v skladu s členom 358 ZKP.
izločitev dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - tajno opazovanje in sledenje
Ker so torej v obravnavani zadevi podlago za izpolnjenost utemeljenih razlogov za sum ob odreditvi hišne preiskave, poleg anonimne prijave neimenovane osebe, predstavljali tudi drugi podatki in ugotovitve (gre za pridobljene podatke o obdolženčevem prebivališču, ugotovitve policistov ob opravljanju ogleda lokacije, ki so se nanašale na vonj po konoplji iz obdolženčevega stanovanja, ugotovitve o osebah, ki so zahajale k obdolžencu predvsem v večernem času in se v stanovanju zadržale le kratek čas ter ugotovitve pri opravljanju kontrole parkirnega prostora, kjer se je vršila prodaja droge), je bila kakršnakoli dodatna predložitev spoznavnih virov povsem odveč.
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, so policisti v skladu s pooblastili iz 148. člena ZKP izvajali klasične policijske metode in ne tajnega opazovanja po 149.a člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038622
SPZ člen 26, 33. ZIZ člen 272. ZPP člen 285.
sodno varstvo posesti - motenjska tožba - motenje posesti - neposredna posest - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - grozeče nasilje - dokazni standard verjetnosti - podzakup - materialno procesno vodstvo - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - naročilo (nalog) - imetništvo - zadostna trditvena podlaga
Tožnica je bila skladno z 272. členom ZIZ dolžna za verjetno izkazati, da je imela pred zatrjevanimi motilnimi dejanji posest na spornih zemljiščih ter da so jo toženci v tej posesti motili. Ker je predlagala izdajo ureditvene začasne odredbe, je morala dokazati strožje pogoje, in sicer, da ji bo brez izdaje začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda ali da ji grozi nasilje.
V izvenzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, je nebistveno, ali zemljišča obdeluje eden ali drug partner, saj gre šteti, da imata na njih posest oba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039282
ZPP člen 351, 351/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 98/2, 101. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - vračilo koristi - pogodba o sofinanciranju - gospodarska pogodba - postopek javnega naročila - oddaja javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - kršitev pogodbe - nepravilnosti - finančni popravek - revizijsko poročilo - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - zaščita finančnih interesov EU - Evropska komisija - regresna pravica - pravna posledica neobjave - objava popravka - ekonomsko najugodnejša ponudba - izbor ponudnikov - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - povprečno skrben gospodar
Napačno je stališče prvega sodišča, da opustitev objave popravka napake v obvestilu o oddaji javnega naročila v glasilu EU ne more pomeniti kršitve pogodbe o sofinanciranju, ker gre za dejanje pred sklenitvijo pogodbe. S podpisom pogodbe je toženka prevzela tudi riziko morebitnih šele po sklenitvi pogodbe ugotovljenih nepravilnosti v postopku izbire izvajalca, skupaj z vsemi finančnimi posledicami. Tožnica ni bila dolžna, da bi pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju preverjala zakonitost ravnanja toženke v postopku javnega naročanja. Tožničini postopki kontrole v času izvrševanja pogodbe, v katerih tožnica ni ugotovila nepravilnosti, ne izključujejo naknadnih zahtevkov zaradi nepravilnosti, ki jih je v revizijskem postopku ugotovila EK.
V zvezi z odmero nadomestila za invalidnost je pravna podlaga podana v 85. členu ZPIZ-2. ZPIZ-1 za rešitev sporne zadeve ni relevanten, saj je bila tožnica šele s sodbo z dne 5. 7. 2017 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile s tem v zvezi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja za čas od 22. 4. 2015 dalje. Tožnici so bile tako pravice priznane po določbah ZPIZ-2, ne pa po določbah ZPIZ-1. Torej tudi o sami pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno odločati po določbah ZPIZ‑2.
stvarna pristojnost - dednopravni spor - obligacijskopravni spor - pogodba o dosmrtnem preživljanju - krajevna pristojnost
Tudi po oceni sodišča druge stopnje je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v sporu za razveljavitev oziroma razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne gre za dednopravni spor, pač pa obligacijskopravni spor. Za takšen spor je podana splošna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče.
ZPIZ-2 člen 145.. ZDavP-2 člen 353.. ZSDP-1 člen 10, 43, 43/1.
starševsko nadomestilo
Za drugačno interpretacijo jasne zakonske določbe 43. člena ZSDP-1, kateri mesec šteti kot zadnji mesec in od tako določenega meseca oblikovati osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, ni utemeljenega razloga.