KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038833
ZKP člen 451, 451/1, 468, 468/1.
zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - postopek proti mladoletnikom
XXVII. poglavje ZKP določa postopek proti mladoletnikom. Prvi odstavek 451. člena določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Za uporabo določb tega poglavja ni relevantna samo starost v času storitve kaznivega dejanja, temveč tudi v času sojenja, določbe, ki urejajo postopek proti mladoletnikom, se namreč uporabljajo tudi za osebo, ki je storila kaznivo dejanje kot mladoletnik, v času uvedbe postopka oziroma sojenja pa je že polnoletna, vendar mlajša od enaindvajset let (mlajši polnoletnik). Za katera kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoletnik, mu je dopustno soditi kot polnoletniku in kakšne kazenske sankcije se mu smejo izreči, je določeno v 92. in 93. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).1 Glede na to, da se določbe XXVII. poglavja (postopek proti mladoletnikom) lahko uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki le, če ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let, je pritožbeni senat za mladoletnike odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna tožilka je vložila zahtevo za opravo pripravljalnega postopka proti mladoletniku K.T., ki je rojen 1996, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1, ko je torej napolnil že 24 let.
rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik zmotno tolmači, da mora sodišče tožbo obravnavati po vsebini, če je delodajalec z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnil znake kaznivega dejanja, in da bi moralo pri Vrhovnem državnem tožilstvu preveriti, ali je tožnik podal vlogo (ovadbo) v zvezi s sumom ponarejanja listin pri toženi stranki. Gre za ločena postopka in bi se kvečjemu lahko na listine in postopek, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, skliceval v postopku individualnega delovnega spora, tožnik pa bi moral tožbo vložiti v skladu s pravnim poukom, ki ga je dobil od delodajalca v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma v skladu z 200. členom ZDR-1. Ker tožbe ni vložil v roku, kot je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - fikcija vročitve - trditveno in dokazno breme - vročilnica - javna listina
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali, da je sama listina nepravilno sestavljena. Dokazno breme za to je na stranki, ki poda takšne trditve. Trditve mora utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze. Toženca dokaznega bremena nista zmogla in s svojimi trditvami nista uspela izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, temelječih na javni listini. Navedla sta namreč le, da je vročevalec iz neznanega razloga očitno napačno ugotovil, da naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, za zatrjevano dejstvo pa nista predlagala nobenega dokaza.
plačilo sodne takse - sodna taksa za tožbo - dokazilo o plačilu sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse
Pritožbi priloženi potrdili o izvršenih plačilih tožnikov dokazujeta utemeljenost njunih navedb. Poleg tega je sodišče prve stopnje po vloženi pritožbi opravilo vpogled v elektronsko bančništvo ujp.net po polovičnem znesku sodne takse in ugotovilo plačilo, kot ga navajata tožnika.
URS člen 22, 23. ZIZ člen 53, 53/2, 56, 56/1, 61, 61/1, 61/2.
obrazloženost ugovora - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - pravica do enakega varstva pravic - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepredložitev listinske dokumentacije - trditveno in dokazno breme dolžnika
Enako velja za sodne odločbe, na katere se sklicuje pritožba. Vse namreč obravnavajo kriterije obrazloženosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. Gre za postopek, v katerem upnik še ne razpolaga s kvalificirano listino (izvršilnim naslovom) o obstoju in višini svoje terjatve do dolžnika. Kriteriji obrazloženega ugovora so zaradi tega manj strogi, kot v primeru obstoja izvršilnega naslova.
ZKP člen 8, 8/7, 8/8, 8/9, 39, 39/1, 39/1-6, 74, 74/2, 74/4, 128, 128/5, 321, 321/2, 371, 371/1, 371/1-3, 387, 392, 392/1. KZ-1 člen 217, 217/1, 217/3, 251, 251/3. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih točka 17, 19, 20. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2, 2/2, 3, 4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - pravica do zagovornika - stroški kazenskega postopka - pravica do tolmača - stroški sodnega tolmača - izločitev sodnika - pristranskost - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Glede na določbe Direktive 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in drugi ter četrti odstavek 74. člena ZKP, ki temeljijo na zagotavljanju pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe, torej ne glede na to, ali zagovornik zastopa stranko po pooblastilu ali po uradni dolžnosti ali po brezplačni pravni pomoči, stroški tolmačenja za zaupni pogovor obdolženca z odvetnikom vedno bremenijo proračun.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo plačilo nagrade in potrebnih izdatkov tolmačke za tolmačenje pogovorov zagovornika in obdolženca v prostorih ZPKZ, obdolžencu, ki je tujec in ne govori slovenskega jezika, onemogočilo posvet z zagovornikom v svojem jeziku.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine - seznam dolžnikovega premoženja
Četudi so vozila odjavljena iz prometa, kot izhaja iz uradne evidence, navedeno še ne pomeni, da dolžnica ni več lastnica navedenih vozil. Dolžnica ima obveznost, da posreduje ustrezno konkretizirane podatke o lastninski pravici na navedenih vozilih, tako tudi o v odgovoru na pritožbo zatrjevani odsvojitvi. Pri tem ne zadošča le posplošeno zatrjevanje odsvojitve, ampak mora iti za dokumentirano izjavo (19. točka prvega odstavka 4. člena ZIZ v zvezi z 31. členom ZIZ).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - primeren izvršilni naslov - določnost izreka sklepa - obrestovanje obresti - dovolitev izvršbe
Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - primeren izvršilni naslov za izvršbo - način izkazovanja zapadlosti terjatve - najemno razmerje - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - prenehanje najema s potekom določenega časa - odpoved najemne pogodbe - pogodbena volja strank
Najemno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas, pri čemer sta stranki podaljšali najemno razmerje z Dodatkom št. 1 v notarskem zapisu SV 361/19 do dne 30. 11. 2019. Zapadlost obveznosti s tem izhaja že iz notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in je ni potrebno dokazovati v skladu z določilom 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, s pisno izjavo upnika ali obvestilom notarja.
ZPP člen 200, 200/3, 343, 343/1, 363, 363/2, 363/3.
zavrženje pritožbe - stranska intervencija - posebna pritožba ni dovoljena
Čeprav zoper sklep o dopustitvi intervencije ni posebne pritožbe (200. člen ZPP), pa bo skladno s tretjim odstavkom 363. člena ZPP mogoče sklep o dopustitvi stranske intervencije izpodbijati s pritožbo vloženo zoper končno sodno odločbo.
postopek za združitev kazni - razsojena stvar - prepozna pritožba
V obravnavani zadevi gre o že razsojeni stvari, torej gre za obstoj pravnomočne sodne odločbe (II Kp 25827/2016 z dne 1. 7. 2020, pravnomočna dne 15. 7. 2020), kar je procesna ovira za ponovno odločanje o isti stvari.
Pritožba pravilno opozarja, da sta tožnika v pravdi za plačilo odškodnine nastopala kot navadna (in ne kot enotna) sospornika. Vsak tožnik je zoper toženca kot solidarna dolžnika glavne obveznosti uveljavljal samostojni tožbeni zahtevek. Vsak sospornik pa je v pravdi samostojna stranka (195. člen ZPP).
Če sosporniki, ki so stroškovni zavezanci, niso solidarno zavezani za plačilo stroškov, kot je primer v obravnavani zadevi, krijejo stroške po enakih delih, razen če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri posameznem predmetu. V takem primeru določi sodišče po tem sorazmerju, kolikšen delež stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov (drugi odstavek 161. člena ZPP).
tožba na ugotovitev izključne lastnine - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - obstoj pravnega interesa - sklep Vrhovnega sodišča RS - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - dejanska etažna lastnina - združitev pravd v skupno obravnavanje - načelo samostojnosti - ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov - nujno sosporništvo in združitev pravd - privolitev novega toženca - oblikovanje tožbenega zahtevka - tožena stranka - solastništvo nepremičnine - solastninska skupnost - naknadno sosporništvo na pasivni strani - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Da tožnica ima pravni interes za v tem postopku uveljavljani ugotovitveni tožbeni zahtevek in zakaj je temu tako, je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 137/2019.
Tožnica v tem postopku ne zahteva delitve solastne nepremičnine, o čemer že teče postopek, ki je prekinjen, pač pa želi, da sodišče ugotovi, da je izključna lastnica stanovanja, ki ga zaseda. Gre za klasičen lastninski spor in je za odločanje o njem glede na označeno vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.
Z združitvijo pravd ne pride tudi do združitve dveh ločeno postavljenih tožbenih zahtevkov, saj v skupno obravnavanje združene pravde ohranijo samostojnost, zato je treba vsak tožbeni zahtevek obravnavati posebej, razen če je poleg predpostavk iz prvega odstavka 191. člena ZPP za sosporništvo, podan tudi pogoj privolitve novega toženca iz drugega odstavka 191. člena ZPP. Drugo in tretje tožena stranka v razširitev tožbe zoper njiju nista privolili, torej se v tej pravdi še tudi po združitvi zadev v skupno obravnavanje obravnavata dva tožbena zahtevka, čeprav sta identična.
Cilj, ki ga tožnica zasleduje s tožbama, je ugotovitev, da je izključna lastnica točno določenega dela nepremičnine, čeprav je v zemljiški knjigi (tako kot toženci) vknjižena kot solastnica nepremičnine. Uveljavlja, da je v zemljiški knjigi vknjižena solastnina navidezna, saj v resnici na predmetni nepremičnini nima več oseb (so)lastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (65. člen SPZ), pač pa je v nepremičnini več lastninsko samostojnih enot, kar ustreza pojmu etažne lastnine iz 105. člena SPZ. V primeru spora zemljiškoknjižnih solastnikov o tem, ali gre v resnici za solastninsko skupnost ali za etažno lastnino, se spor lahko reši le za vse enako. Gre za enotne sospornike (196. člen ZPP), saj je po naravi opisanega pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse. Ker vsi toženci osporavajo tožnici, da je dejansko etažna lastnica dela nepremičnine oziroma vztrajajo, da gre za solastninsko skupnost, morajo biti toženi vsi skupaj. Tožnica pa je vložila dve ločeni tožbi najprej zoper eno solastnico, nato pa še zoper druga dva solastnika. Če sodišče združi pravde, ne da bi bila podana predpostavka za nastanek naknadnega sosporništva, to je privolitev toženca, zoper katerega je bila kasneje vložena tožba, s tem ne nastane sosporništvo. Z ločenima tožbama tožnica ni tožila prave stranke.
Tožbeni zahtevek mora poleg določne opredelitve posameznega dela stavbe v izključni lastnini vsebovati tudi opredelitev solastniškega dela na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, saj lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje.
Taksna oprostitev je dobrota, namenjena osebam, ki brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogle plačila sodnih taks. O tem, ali oseba ta kriterij izpolnjuje, pa se lahko prepriča sodišče tudi posredno, indično, in ne presoja zgolj dohodkov, ki so zavedeni v uradnih evidencah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038622
SPZ člen 26, 33. ZIZ člen 272. ZPP člen 285.
sodno varstvo posesti - motenjska tožba - motenje posesti - neposredna posest - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - grozeče nasilje - dokazni standard verjetnosti - podzakup - materialno procesno vodstvo - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - naročilo (nalog) - imetništvo - zadostna trditvena podlaga
Tožnica je bila skladno z 272. členom ZIZ dolžna za verjetno izkazati, da je imela pred zatrjevanimi motilnimi dejanji posest na spornih zemljiščih ter da so jo toženci v tej posesti motili. Ker je predlagala izdajo ureditvene začasne odredbe, je morala dokazati strožje pogoje, in sicer, da ji bo brez izdaje začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda ali da ji grozi nasilje.
V izvenzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, je nebistveno, ali zemljišča obdeluje eden ali drug partner, saj gre šteti, da imata na njih posest oba.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 59, 60, 60/1.. ZUJF člen 10.. ZDavP-2-UPB4 člen 101, 102, 103.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Pritožbeno sodišče je v istovrstni zadevi tožniku že določno pojasnilo, da z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ nastopi obveznost plačila prispevkov. ZZVZZ glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjavo, vračilo preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja odkazuje na smiselno uporabo posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov (58. člen). Vendar toženi zavod več nima pooblastila za določitev meril in pogojev, pod katerimi se zavezancem prispevek lahko zmanjša ali odpiše, saj je bil z ZUJF-om, ki velja od 31. 5. 2012 dalje odpravljen prvi odstavek 60. člena ZZVZZ. Ker gre za obveznost plačila prispevkov za mesec september, oktober in november 2017, je protispisno pritožbeno zatrjevanje o nastanku obveznosti pred uveljavitvijo ZUJF-a. Gre za obveznosti iz obdobja, ko več ni zakonske podlage po kateri bi nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko odločal o odlogu, obročnem plačilu ali odpisu neplačanih prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
pravna oseba - začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - domneva insolventnosti - neizpodbojna zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva
Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanje insolventnosti, če je podan dejanski stan - t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja upnica. Pritožnik bi zato lahko uspešno izpodbil navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039162
KZ-1 člen 217, 217/1, 217/2. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje goljufije - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - protipravna premoženjska korist - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - goljufiv namen ob sklenitvi posla - kršitev kazenskega zakona - zmotna ocena
Iz opisa kaznivega dejanja tako izhaja, da je obdolženec od oškodovanca pridobil denar z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin. Ta zakonski znak je zadostno konkretiziran z navedbami, da je obdolženec z lažnivim prikazovanjem oškodovancu obljubil, da si bo uredil kredit in mu denar vrnil do 1. 6. 2008 ter ga s tem pregovoril in zapeljal, da mu je posodil 52.000,00 EUR, tega denarja pa mu že ob sklenitvi dogovora ni imel namena vrniti in mu ga tudi ni vrnil. Očitek obtožbe opisuje obdolženčevo ravnanje, s katerim je oškodovanca preslepil, da mu je verjel, da mu bo denar vrnjen, čeprav tega namena nikdar ni imel.
Zdravnik, odgovoren za zdravljenje, mora pacientu zdravljenje pojasniti v neposrednem stiku obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno, ter da za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, pacientu razumljiva ustna in pisna pojasnila da zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni možno pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg.
Sodišče prve stopnje je o odškodninski odgovornosti pravilno odločalo ob upoštevanju prvega odstavka 182. člena ZDR, ki je veljal v spornem obdobju in ki določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, to škodo dolžan povrniti. Presojalo je, ali so za nastanek odškodninske obveznosti toženca podane sledeče predpostavke: protipravno ravnanje delavca, škoda, ki nastane delodajalcu, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter odškodninska odgovornost delavca najmanj v obliki hude malomarnosti. Ob presoji, da že prva navedena predpostavka (protipravno ravnanje delavca) ni podana, je zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.