SPZ člen 33. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop - motenjski spor - sodno varstvo posesti - težko nadomestljiva škoda - pravni standard - nujnost izdaje začasne odredbe - dejanska oblast nad stvarjo - odločba Ustavnega sodišča
Motenjski spor je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače. To že samo po sebi pomeni nekakšno zavarovanje dejanskega položaja. Zato je v takem primeru izdaja regulacijske začasne odredbe, ki je enaka tožbenemu zahtevku, dopustna le v nujnih primerih. Takim predlogom je mogoče ugoditi le iz posebej utemeljenih razlogov, kot so grožnja sile, nenadomestljiva škoda ali težko nadomestljiva škoda.
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, bi morala tožeča stranka zatrjevati in izkazati verjetnost, da ji bo brez izdane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda oziroma, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile, ter tudi to, da bo brez izdane začasne odredbe sodno varstvo, ki ga uveljavlja s tožbo, zato brez pomena.
Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zasebni tožilec ni upravičeni tožilec, saj z obdolženim ni niti v razmerju svaštva v prvem kolenu.
postopek osebnega stečaja - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnice na nizko pokojnino v zvezi s stroški za čiščenje in ureditev nepremičnine. Teh stroškov dolžnica ne bo plačala iz svoje pokojnine, temveč gre za strošek posebne stečajne mase, ki se bo oblikovala s prodajo nepremičnine.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - začetek kazenskega postopka - ugoditev pritožbi
Glede na fazo postopka, v kateri se je nahajala obravnavana zadeva, bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo samo vsebinsko odločitev in sicer v skladu s členom 358 ZKP.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo je odločilnega pomena predvsem zdravstveno stanje zavarovanca ter ugotovljenega oziroma izkazanega zdravstvenega stanja nezmožnost opravljanja dela, ki ga je oziroma ki ga mora opravljati.
Sodišče prve stopnje je o odškodninski odgovornosti pravilno odločalo ob upoštevanju prvega odstavka 182. člena ZDR, ki je veljal v spornem obdobju in ki določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, to škodo dolžan povrniti. Presojalo je, ali so za nastanek odškodninske obveznosti toženca podane sledeče predpostavke: protipravno ravnanje delavca, škoda, ki nastane delodajalcu, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter odškodninska odgovornost delavca najmanj v obliki hude malomarnosti. Ob presoji, da že prva navedena predpostavka (protipravno ravnanje delavca) ni podana, je zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - nalog za plačilo sodne takse
Da ima dolžnik ogromno papirjev in računov ter je zaradi tega pozabil plačati sodno takso, je razlog na njegovi strani. Sodišče prve stopnje je z vročitvijo plačilnega naloga dolžniku storilo vse, kar mu je nalagal zakon.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 184/3. ZFPPIPP člen 271, 271/2.
sprememba tožbe - kršitev pravice do izjave - izpodbojna pravna dejanja - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Pritožba zmotno meni, da je zaradi številnih številčnih popravkov v navedbah in navedb glede strank asignacije ter popravka številke v tožbenem zahtevku šteti, da je tožba spremenjena.
Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave je le ne v nasprotju z navedbami tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje, je tudi nedovoljen, saj bi morala tožena stranka, če bi res želela, da se poleg zaslišanja priče izvede še dokaz z zaslišanjem tožene stranke, to najkasneje na zadnjem naroku navesti in uveljavljati kršitev določb pravdnega postopka. Tega tožena stranka ni naredila, zato se sedaj v pritožbi ne more uspešno sklicevati na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na to kršitev pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti je izkazan s tem, ker tožena stranka ni trdila niti dokazala, da je bilo plačilo med pravdnima strankam z asignacijo običajen način plačila.
Tožena stranka ni izpodbila niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP glede obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, ki obstaja, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, saj izpodbojno dejanje nedvomno bilo opravljeno v tem obdobju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00038747
SPZ člen 4, 44, 44/2, 217, 217/2. ZPP člen 190, 201, 201/2, 204. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-43, 3, 3/2. ZUreP-2 člen 59, 192, 192/4, 204, 207, 207/5.
služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - nepravo priposestvovanje - način izvrševanja služnosti - vsebina stvarne služnosti - sporna služnost poti - javna cesta - pravica do brezplačnega parkiranja - služnost parkiranja - prekarij - stvarno breme - možnost uporabe - javno dobro - status javnega dobra - postopek razlastitve - zaznamba razlastitvenega postopka - odločba o razlastitvi - prostorski akti - stranski intervenient - pravni interes za pravdo
Ker vsebina stvarne služnosti ne sme v celoti izključevati možnosti uporabe, ki jo vključuje lastninska pravica, ni dovoljeno, da bi vsebina stvarne služnosti vključevala tak način uporabe nepremičnine, ki po svojih značilnostih izključuje katerikoli drug način uporabe celotnega (prostorskega) območja. Tak izključujoč vseobsežen način uporabe je dovoljen samo kot vsebina osebne služnosti. Kot vsebina stvarne služnosti pa je tak način uporabe dovoljen, če je izvajanje uporabe bodisi prostorsko bodisi časovno omejen.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljiv rok
Za delno taksno oprostitev bi moral dolžnik vložiti predlog, česar ne navaja. Za blokado računa tudi ni predložil dokaza. Prav tako ne more na podlagi pritožbe pridobiti ponovnega roka za plačilo sodne takse, ker je s potekom roka brez plačila nastopila zakonska fikcija umika ugovora. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv.
rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik zmotno tolmači, da mora sodišče tožbo obravnavati po vsebini, če je delodajalec z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnil znake kaznivega dejanja, in da bi moralo pri Vrhovnem državnem tožilstvu preveriti, ali je tožnik podal vlogo (ovadbo) v zvezi s sumom ponarejanja listin pri toženi stranki. Gre za ločena postopka in bi se kvečjemu lahko na listine in postopek, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, skliceval v postopku individualnega delovnega spora, tožnik pa bi moral tožbo vložiti v skladu s pravnim poukom, ki ga je dobil od delodajalca v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma v skladu z 200. členom ZDR-1. Ker tožbe ni vložil v roku, kot je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
postopek za združitev kazni - razsojena stvar - prepozna pritožba
V obravnavani zadevi gre o že razsojeni stvari, torej gre za obstoj pravnomočne sodne odločbe (II Kp 25827/2016 z dne 1. 7. 2020, pravnomočna dne 15. 7. 2020), kar je procesna ovira za ponovno odločanje o isti stvari.
Vložnica je bila upravno odločbo dolžna predložiti v roku 15 dni od prejema sklepa o popravi vloge, saj bi se le tako lahko izognila pravni posledici, na katero je bila izrecno opozorjena. Torej da bo vloga zavržena, če v roku ne bo popravljena in dopolnjena tako, kot je odrejeno v I. točki izreka sklepa.
Na nerazumevanje poziva iz sodnega sklepa se pritožnica ne more uspešno sklicevati.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/2, 12. OZ člen 169, 179, 345. ZPP člen 184, 184/2, 212, 216. ZOR člen 200. ZSV člen 21, 25, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - popolna odškodnina - pravična denarna odškodnina - povrnitev premoženjske škode - premoženjsko prikrajšanje - minimalna plača - socialni transferji - denarna socialna pomoč - nezmožnost za delo - zastaranje - 3-letni zastaralni rok - vzročna zveza - domneva vzročnosti - status tujca - dovoljenje za prebivanje - možnost zaposlitve - pogodba o zaposlitvi - dolžnost zmanjševanja škode - višina izgubljenega dobička - trditveno breme - možnost predlaganja dokazov - materialno procesno vodstvo - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - zastaranje tožbenega zahtevka - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zastaralni rok - sprememba tožbe - povečanje tožbenega zahtevka - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - enotna oblika škode
Materialnopravno napačno je stališče sodišča prve stopnje o zastaranju zahtevka za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov. Najprej zato, ker je rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, v katerem je mogoče vložiti tožbo za povrnitev škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prekluzivni, ne zastaralni rok (posledica zamude zakonskega roka iz 10. člena ZPŠOIRSP je zavrženje tožbe), predvsem pa zato, ker je tožnik z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov zgolj povečal obstoječi (s tožbo uveljavljan) zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Povečanje tožbenega zahtevka (sprememba tožbe, glede na drugi odstavek 184. člena ZPP), ki ni nova tožba, vezana na prekluzivni rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, pa mu je omogočila odločba Ustavnega sodišča U-I-80/16, U-I-166/16, U-I-173/16 z dne 15. 3. 2018, oziroma novela ZPŠOIRSP-A, s katero je bila odpravljena omejitev višine odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Tožnica se v pritožbi sklicuje na to, da je tožena stranka v računovodstvu na delovnem mestu referenta zaposlila novo delavko, namesto da bi vsaj to delovno mesto ponudila tožnici, vendar so njene pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Zlasti zato, ker po določbah ZDR-1 delodajalec v primeru odpovedi iz poslovnega razloga nima več obveznosti preverjanja možnosti zaposlitve delavca na drugih delih niti obveznosti ponudbe druge zaposlitve delavcu, če ta možnost obstaja, tako kot je bilo to določeno v prej veljavnem zakonu, to je v ZDR.
Pritožba pravilno opozarja, da sta tožnika v pravdi za plačilo odškodnine nastopala kot navadna (in ne kot enotna) sospornika. Vsak tožnik je zoper toženca kot solidarna dolžnika glavne obveznosti uveljavljal samostojni tožbeni zahtevek. Vsak sospornik pa je v pravdi samostojna stranka (195. člen ZPP).
Če sosporniki, ki so stroškovni zavezanci, niso solidarno zavezani za plačilo stroškov, kot je primer v obravnavani zadevi, krijejo stroške po enakih delih, razen če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri posameznem predmetu. V takem primeru določi sodišče po tem sorazmerju, kolikšen delež stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov (drugi odstavek 161. člena ZPP).
SPZ člen 33, 33/1. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-5. ZPP člen 7, 7/1, 111, 111/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 212, 351.
postopek zaradi motenja posesti - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - zadnje mirno posestno stanje - dobrovernost posestnika - pravilo petitorium absorbet posessorium - posesorna in petitorna pravda - vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo - izpraznitev stanovanja - neizvedba predlaganih dokazov - motilno dejanje - posredna posest - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - nedovoljeno širjenje trditvene podlage - odločitev o pravdnih stroških - stroški potrebni za pravdo - kriterij uspeha v pravdi - pritožba, vložena po izteku roka - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - začetek teka roka - nujna zadeva
Sodišče daje v postopku zaradi motenja posesti varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ) in je zato v teh pravdah brez pomena, ali tožena stranka izvršuje posest na podlagi pravice do posesti. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti (pravilo petitorium absorbet possessorium). Toženec se na podlagi tega pravila v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, pri čemer je ugovor upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. V takem primeru tožnik, ki bi v posestnem sporu uspel dokazati zadnje posestno stanje in toženčev poseg v posest, s tožbo ne bo uspel, saj ne uživa več posestnega varstva, ker v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice. Navedeno pravilo pa se lahko uporabi le, če je prišlo do petitorne rešitve spora med trajanjem posestne pravde, ali če je prišlo do petitorne rešitve spora neposredno pred začetkom posestne pravde.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti
Z vsemi v pritožbi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi prvostopenjsko sodišče še ni razpolagalo in se je kontradiktornost vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče v pritožbi navedena dejstva v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pri tem ocenjuje, da je pritožnica ponudila dovolj trditev in dokazov za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika. Ker bi pritožbeno sodišče s presojo dejanskih in pravnih vprašanj glede (in)solventnosti dolžnika strankam odvzelo pravico do pritožbe, bo to presojo po izvedenem dokaznem postopku moralo opraviti prvostopenjsko sodišče.
SPZ člen 65, 66, 69, 70, 70/4. ZFPPIPP člen 320, 389, 389/2, 389/2-1, 395, 395/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji nepremičnin - nerazdeljena solastnina - idealni del nepremičnine - prodaja idealnega deleža - vsebina sklepa - izpraznitev nepremičnin - pravica do spoštovanja doma - načelo sorazmernosti - vrednost predmeta prodaje - višina dolga
Pri prodaji deleža na solastni nepremičnini gre za prodajo idealnega deleža nerazdeljene stvari, ne pa za posamezne, konkretne stanovanjske prostore. Predmet prodaje je ena šestina vsake od opredeljenih nepremičnin. Gre za solastnino na nepremičnini, ko je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Nepremičnine v naravi niso razdeljene, zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo ugovoru dolžnika in odločilo o tem, kaj idealni deleži predstavljajo v naravi, saj za ugotovitev, da so last dolžnika posamezni deli navedenih nepremičnin ni nobene podlage.
Ker izpodbijani sklep ne pomeni ukrepa, ki bi pomenil izgubo doma, saj s sklepom ni bilo odločeno o izselitvi dolžnika (ali kogarkoli drugega) iz stanovanja ali stanovanjske hiše, presoja upravičenosti posega v dolžnikovo pravico do spoštovanja doma ni potrebna in je sodišče prve stopnje pravilno ni opravilo.