izločitev dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - tajno opazovanje in sledenje
Ker so torej v obravnavani zadevi podlago za izpolnjenost utemeljenih razlogov za sum ob odreditvi hišne preiskave, poleg anonimne prijave neimenovane osebe, predstavljali tudi drugi podatki in ugotovitve (gre za pridobljene podatke o obdolženčevem prebivališču, ugotovitve policistov ob opravljanju ogleda lokacije, ki so se nanašale na vonj po konoplji iz obdolženčevega stanovanja, ugotovitve o osebah, ki so zahajale k obdolžencu predvsem v večernem času in se v stanovanju zadržale le kratek čas ter ugotovitve pri opravljanju kontrole parkirnega prostora, kjer se je vršila prodaja droge), je bila kakršnakoli dodatna predložitev spoznavnih virov povsem odveč.
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, so policisti v skladu s pooblastili iz 148. člena ZKP izvajali klasične policijske metode in ne tajnega opazovanja po 149.a člena ZKP.
SPZ člen 33. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop - motenjski spor - sodno varstvo posesti - težko nadomestljiva škoda - pravni standard - nujnost izdaje začasne odredbe - dejanska oblast nad stvarjo - odločba Ustavnega sodišča
Motenjski spor je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače. To že samo po sebi pomeni nekakšno zavarovanje dejanskega položaja. Zato je v takem primeru izdaja regulacijske začasne odredbe, ki je enaka tožbenemu zahtevku, dopustna le v nujnih primerih. Takim predlogom je mogoče ugoditi le iz posebej utemeljenih razlogov, kot so grožnja sile, nenadomestljiva škoda ali težko nadomestljiva škoda.
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, bi morala tožeča stranka zatrjevati in izkazati verjetnost, da ji bo brez izdane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda oziroma, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile, ter tudi to, da bo brez izdane začasne odredbe sodno varstvo, ki ga uveljavlja s tožbo, zato brez pomena.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine - seznam dolžnikovega premoženja
Četudi so vozila odjavljena iz prometa, kot izhaja iz uradne evidence, navedeno še ne pomeni, da dolžnica ni več lastnica navedenih vozil. Dolžnica ima obveznost, da posreduje ustrezno konkretizirane podatke o lastninski pravici na navedenih vozilih, tako tudi o v odgovoru na pritožbo zatrjevani odsvojitvi. Pri tem ne zadošča le posplošeno zatrjevanje odsvojitve, ampak mora iti za dokumentirano izjavo (19. točka prvega odstavka 4. člena ZIZ v zvezi z 31. členom ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038833
ZKP člen 451, 451/1, 468, 468/1.
zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - postopek proti mladoletnikom
XXVII. poglavje ZKP določa postopek proti mladoletnikom. Prvi odstavek 451. člena določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Za uporabo določb tega poglavja ni relevantna samo starost v času storitve kaznivega dejanja, temveč tudi v času sojenja, določbe, ki urejajo postopek proti mladoletnikom, se namreč uporabljajo tudi za osebo, ki je storila kaznivo dejanje kot mladoletnik, v času uvedbe postopka oziroma sojenja pa je že polnoletna, vendar mlajša od enaindvajset let (mlajši polnoletnik). Za katera kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoletnik, mu je dopustno soditi kot polnoletniku in kakšne kazenske sankcije se mu smejo izreči, je določeno v 92. in 93. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).1 Glede na to, da se določbe XXVII. poglavja (postopek proti mladoletnikom) lahko uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki le, če ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let, je pritožbeni senat za mladoletnike odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna tožilka je vložila zahtevo za opravo pripravljalnega postopka proti mladoletniku K.T., ki je rojen 1996, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1, ko je torej napolnil že 24 let.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - primeren izvršilni naslov - določnost izreka sklepa - obrestovanje obresti - dovolitev izvršbe
Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.
stvarna služnost pešpoti - varstvo služnosti - izvrševanje služnosti - poseg v služnostno pravico - vznemirjanje služnostne pravice - motenje pri izvrševanju služnosti - negatorna tožba - odvodnjavanje meteornih voda
Za poseg v stvarno služnost je značilno ravnanje, ki služnostnega upravičenca nedopustno vznemirja pri njenem izvrševanju. Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice.
Bistvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dostop do greznic po služnostni poti še vedno mogoč oziroma zaradi izgradnje brežine ni bistveno otežen. Tožnik to pot še vedno občasno uporablja, kar pomeni, da zgrajena armirana brežina ne posega v služnostno pot v taki meri, da hoja po njej ne bi bila več mogoča, prav tako pa je dovolj utrjena, da ne predstavlja realne nevarnosti zrušitve in zasutja služnostne poti.
ZKP člen 25, 25/1-1, 28, 28/2. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZS člen 114, 114/3, 115. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-50.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - katastrska občina - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - objava na svetovnem spletu
Za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, storjeno na spletnih straneh (socialno omrežje Facebook) je v skladu s 1. točko prvega odstavka 25. člena ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče.
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin (ZPUZSO). Ta je bil sicer razveljavljen z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO), ki pa katastrskih občin ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 59, 60, 60/1.. ZUJF člen 10.. ZDavP-2-UPB4 člen 101, 102, 103.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Pritožbeno sodišče je v istovrstni zadevi tožniku že določno pojasnilo, da z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ nastopi obveznost plačila prispevkov. ZZVZZ glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjavo, vračilo preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja odkazuje na smiselno uporabo posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov (58. člen). Vendar toženi zavod več nima pooblastila za določitev meril in pogojev, pod katerimi se zavezancem prispevek lahko zmanjša ali odpiše, saj je bil z ZUJF-om, ki velja od 31. 5. 2012 dalje odpravljen prvi odstavek 60. člena ZZVZZ. Ker gre za obveznost plačila prispevkov za mesec september, oktober in november 2017, je protispisno pritožbeno zatrjevanje o nastanku obveznosti pred uveljavitvijo ZUJF-a. Gre za obveznosti iz obdobja, ko več ni zakonske podlage po kateri bi nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko odločal o odlogu, obročnem plačilu ali odpisu neplačanih prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZPP člen 200, 200/3, 343, 343/1, 363, 363/2, 363/3.
zavrženje pritožbe - stranska intervencija - posebna pritožba ni dovoljena
Čeprav zoper sklep o dopustitvi intervencije ni posebne pritožbe (200. člen ZPP), pa bo skladno s tretjim odstavkom 363. člena ZPP mogoče sklep o dopustitvi stranske intervencije izpodbijati s pritožbo vloženo zoper končno sodno odločbo.
Predmetni pločnik predstavlja površino, ki je pod enakimi pogoji dostopna vsakomur in jo lahko vsakdo uporablja. Pločnik ob javni cesti sodi med javne površine in ga ni mogoče imeti v posebni rabi ali posesti. Urejanje in čiščenje javnih površin skladno s 149. členom ZVO-1 sodi med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo je odločilnega pomena predvsem zdravstveno stanje zavarovanca ter ugotovljenega oziroma izkazanega zdravstvenega stanja nezmožnost opravljanja dela, ki ga je oziroma ki ga mora opravljati.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 8.. ZUP člen 7.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tudi po oceni pritožbenega sodišča bi moral upravni organ upoštevajoč dostopne podatke iz upravnega spisa, predloga osebnega zdravnika in dodatnega pojasnila ter nenazadnje sodne prakse ugotoviti, da obstoji podlaga za uveljavitev izrednega pravnega sredstva. Le takšno postopanje bi tožeči stranki omogočilo učinkovito zavarovanje njenih pravic. Navedeno pojasnilo osebnega zdravnika bi moralo pri toženi stranki vzpodbuditi dvom in postopanje skladno z načelom varstva pravic strank.
Sodišče prve stopnje je o odškodninski odgovornosti pravilno odločalo ob upoštevanju prvega odstavka 182. člena ZDR, ki je veljal v spornem obdobju in ki določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, to škodo dolžan povrniti. Presojalo je, ali so za nastanek odškodninske obveznosti toženca podane sledeče predpostavke: protipravno ravnanje delavca, škoda, ki nastane delodajalcu, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter odškodninska odgovornost delavca najmanj v obliki hude malomarnosti. Ob presoji, da že prva navedena predpostavka (protipravno ravnanje delavca) ni podana, je zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - nalog za plačilo sodne takse
Da ima dolžnik ogromno papirjev in računov ter je zaradi tega pozabil plačati sodno takso, je razlog na njegovi strani. Sodišče prve stopnje je z vročitvijo plačilnega naloga dolžniku storilo vse, kar mu je nalagal zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00038747
SPZ člen 4, 44, 44/2, 217, 217/2. ZPP člen 190, 201, 201/2, 204. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-43, 3, 3/2. ZUreP-2 člen 59, 192, 192/4, 204, 207, 207/5.
služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - nepravo priposestvovanje - način izvrševanja služnosti - vsebina stvarne služnosti - sporna služnost poti - javna cesta - pravica do brezplačnega parkiranja - služnost parkiranja - prekarij - stvarno breme - možnost uporabe - javno dobro - status javnega dobra - postopek razlastitve - zaznamba razlastitvenega postopka - odločba o razlastitvi - prostorski akti - stranski intervenient - pravni interes za pravdo
Ker vsebina stvarne služnosti ne sme v celoti izključevati možnosti uporabe, ki jo vključuje lastninska pravica, ni dovoljeno, da bi vsebina stvarne služnosti vključevala tak način uporabe nepremičnine, ki po svojih značilnostih izključuje katerikoli drug način uporabe celotnega (prostorskega) območja. Tak izključujoč vseobsežen način uporabe je dovoljen samo kot vsebina osebne služnosti. Kot vsebina stvarne služnosti pa je tak način uporabe dovoljen, če je izvajanje uporabe bodisi prostorsko bodisi časovno omejen.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljiv rok
Za delno taksno oprostitev bi moral dolžnik vložiti predlog, česar ne navaja. Za blokado računa tudi ni predložil dokaza. Prav tako ne more na podlagi pritožbe pridobiti ponovnega roka za plačilo sodne takse, ker je s potekom roka brez plačila nastopila zakonska fikcija umika ugovora. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 184/3. ZFPPIPP člen 271, 271/2.
sprememba tožbe - kršitev pravice do izjave - izpodbojna pravna dejanja - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Pritožba zmotno meni, da je zaradi številnih številčnih popravkov v navedbah in navedb glede strank asignacije ter popravka številke v tožbenem zahtevku šteti, da je tožba spremenjena.
Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave je le ne v nasprotju z navedbami tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje, je tudi nedovoljen, saj bi morala tožena stranka, če bi res želela, da se poleg zaslišanja priče izvede še dokaz z zaslišanjem tožene stranke, to najkasneje na zadnjem naroku navesti in uveljavljati kršitev določb pravdnega postopka. Tega tožena stranka ni naredila, zato se sedaj v pritožbi ne more uspešno sklicevati na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na to kršitev pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti je izkazan s tem, ker tožena stranka ni trdila niti dokazala, da je bilo plačilo med pravdnima strankam z asignacijo običajen način plačila.
Tožena stranka ni izpodbila niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP glede obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, ki obstaja, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, saj izpodbojno dejanje nedvomno bilo opravljeno v tem obdobju.
Vložnica je bila upravno odločbo dolžna predložiti v roku 15 dni od prejema sklepa o popravi vloge, saj bi se le tako lahko izognila pravni posledici, na katero je bila izrecno opozorjena. Torej da bo vloga zavržena, če v roku ne bo popravljena in dopolnjena tako, kot je odrejeno v I. točki izreka sklepa.
Na nerazumevanje poziva iz sodnega sklepa se pritožnica ne more uspešno sklicevati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - predhodni preizkus tožbe - prorogacija pristojnosti - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - plačilo uporabnine - denarni zahtevek
Okrožno sodišče v Novem mestu se ob predhodnem preizkusu spremenjene tožbe ni izreklo za nepristojno. Toženec ugovora nepristojnosti v odgovoru na spremenjeno tožbo ni podal. Okrožno sodišče v Novem mestu se je torej prepozno in s tem nepravilno izreklo za stvarno nepristojno.