stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - kompetenčni spor - prepozen predlog - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Namen zakonske določbe, ki sodišču možnost, da se izreče za stvarno nepristojno časovno omejuje, je ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna procesna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka, preden torej pride do razpisa glavne obravnave. Upoštevaje slednje je mogoče sklepanje (argumentum a simili ad simile), da je tudi sprožitev kompetenčnega spora omejena z istim časovnim okvirom kot je izdaja sklepa o nepristojnosti po uradni dolžnosti.
pravna oseba - začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - domneva insolventnosti - neizpodbojna zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva
Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanje insolventnosti, če je podan dejanski stan - t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja upnica. Pritožnik bi zato lahko uspešno izpodbil navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Tožnica se v pritožbi sklicuje na to, da je tožena stranka v računovodstvu na delovnem mestu referenta zaposlila novo delavko, namesto da bi vsaj to delovno mesto ponudila tožnici, vendar so njene pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Zlasti zato, ker po določbah ZDR-1 delodajalec v primeru odpovedi iz poslovnega razloga nima več obveznosti preverjanja možnosti zaposlitve delavca na drugih delih niti obveznosti ponudbe druge zaposlitve delavcu, če ta možnost obstaja, tako kot je bilo to določeno v prej veljavnem zakonu, to je v ZDR.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8, 61, 61/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razlogi za ugovor - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Glede na povsem jasno izraženo voljo dolžnika v vlogi z dne 8. 6. 2020, vloženi po odvetniku, da pravnega sredstva ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, zato taksna obveznost ni nastala in bi moralo sodišče izpodbijani plačilni nalog razveljaviti, so utemeljeni pritožbeni očitki dolžnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njegovo vlogo z dne 13. 3. 2020 nepravilno štelo kot ugovor zoper sklep o izvršbi.
Če stranka določenega pravnega sredstva noče vložiti, je sodišče k temu ne more prisiliti. Ali povedano drugače. Čeprav je sodišče prve stopnje ravnalo po mnenju višjega sodišča pravilno, ko je izhajalo iz vsebine same vloge z dne 13. 3. 2020 in jo presojalo kot pravno sredstvo ugovora zoper sklep o izvršbi, pa potem, ko je dolžnik v ugovoru zoper plačilni nalog, ki je bil vložen po odvetniku, povsem jasno in izrecno navedel, da ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, stranke ne more prisiliti k procesnemu dejanju, ki ga izrecno noče opraviti, pa čeprav bi to bilo v njeno dobro. Pritožnik se sicer moti, ko navaja, da zatrjevanje plačila po izdaji sklepa o izvršbi ni ugovorni razlog. To je tipični ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ; in gre za tipičen ugovor – pravno sredstvo po tretjem odstavku 61. člena ZIZ. Vendar sodišče izrecne volje stranke, da pravnega varstva ne zahteva, ne more nadomestiti oziroma ji ne sme nasprotovati. Sodišče odloča v okviru pravovarstvenega okvira, ki ga začrta sama stranka.
ZPIZ-2 člen 145.. ZDavP-2 člen 353.. ZSDP-1 člen 10, 43, 43/1.
starševsko nadomestilo
Za drugačno interpretacijo jasne zakonske določbe 43. člena ZSDP-1, kateri mesec šteti kot zadnji mesec in od tako določenega meseca oblikovati osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, ni utemeljenega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039282
ZPP člen 351, 351/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 98/2, 101. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - vračilo koristi - pogodba o sofinanciranju - gospodarska pogodba - postopek javnega naročila - oddaja javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - kršitev pogodbe - nepravilnosti - finančni popravek - revizijsko poročilo - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - zaščita finančnih interesov EU - Evropska komisija - regresna pravica - pravna posledica neobjave - objava popravka - ekonomsko najugodnejša ponudba - izbor ponudnikov - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - povprečno skrben gospodar
Napačno je stališče prvega sodišča, da opustitev objave popravka napake v obvestilu o oddaji javnega naročila v glasilu EU ne more pomeniti kršitve pogodbe o sofinanciranju, ker gre za dejanje pred sklenitvijo pogodbe. S podpisom pogodbe je toženka prevzela tudi riziko morebitnih šele po sklenitvi pogodbe ugotovljenih nepravilnosti v postopku izbire izvajalca, skupaj z vsemi finančnimi posledicami. Tožnica ni bila dolžna, da bi pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju preverjala zakonitost ravnanja toženke v postopku javnega naročanja. Tožničini postopki kontrole v času izvrševanja pogodbe, v katerih tožnica ni ugotovila nepravilnosti, ne izključujejo naknadnih zahtevkov zaradi nepravilnosti, ki jih je v revizijskem postopku ugotovila EK.
V zvezi z odmero nadomestila za invalidnost je pravna podlaga podana v 85. členu ZPIZ-2. ZPIZ-1 za rešitev sporne zadeve ni relevanten, saj je bila tožnica šele s sodbo z dne 5. 7. 2017 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile s tem v zvezi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja za čas od 22. 4. 2015 dalje. Tožnici so bile tako pravice priznane po določbah ZPIZ-2, ne pa po določbah ZPIZ-1. Torej tudi o sami pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno odločati po določbah ZPIZ‑2.
rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik zmotno tolmači, da mora sodišče tožbo obravnavati po vsebini, če je delodajalec z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnil znake kaznivega dejanja, in da bi moralo pri Vrhovnem državnem tožilstvu preveriti, ali je tožnik podal vlogo (ovadbo) v zvezi s sumom ponarejanja listin pri toženi stranki. Gre za ločena postopka in bi se kvečjemu lahko na listine in postopek, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, skliceval v postopku individualnega delovnega spora, tožnik pa bi moral tožbo vložiti v skladu s pravnim poukom, ki ga je dobil od delodajalca v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma v skladu z 200. členom ZDR-1. Ker tožbe ni vložil v roku, kot je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - varovanje svoje pravice in pravne koristi - neposredna ogroženost - sposobnost skrbeti zase - postavitev izvedenca medicinske stroke - obvezna postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zdravstvena dokumentacija - plačilo domske oskrbe - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - ocena pristranskosti sodnika - določitev izvedenca po uradni dolžnosti
Izvedenca psihiatrične stroke ni dopustno postavljati takoj na začetku postopka, saj gre za poseg v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca, telesno in duševno integriteto, osebnostno avtonomijo in v njegovo zasebnost. Sodišče s pomočjo izvedenca ugotavlja, kaj je vzrok določenemu (škodljivemu) ravnanju osebe - nasprotnega udeleženca - oziroma ali je razlog v psihofizičnem stanju osebe, v okrnitvi njene sposobnosti razumevanja. S pomočjo izvedenca sodišče ugotavlja povezavo med tem, da določena oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (kar ugotovi v predhodni fazi postopka) in njenim psihofizičnim stanjem. Ni pravilno stališče pritožbe, da bi se že kar vnaprej poskušalo ugotavljati, ali je razumevanje določene osebe kakorkoli prizadeto in potem njene življenjske okoliščine, življenjski stil in izbire ugotavljati naknadno in jih interpretirati v skladu z mnenjem izvedenca psihiatra o sposobnosti razumevanja določene osebe. Stališče o obveznosti izvedbe dokaza z izvedencem psihiatrične stroke, kot ga zastopa pritožba, torej ni utemeljeno.
Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek.
Vložnica je bila upravno odločbo dolžna predložiti v roku 15 dni od prejema sklepa o popravi vloge, saj bi se le tako lahko izognila pravni posledici, na katero je bila izrecno opozorjena. Torej da bo vloga zavržena, če v roku ne bo popravljena in dopolnjena tako, kot je odrejeno v I. točki izreka sklepa.
Na nerazumevanje poziva iz sodnega sklepa se pritožnica ne more uspešno sklicevati.
tožba na ugotovitev izključne lastnine - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - obstoj pravnega interesa - sklep Vrhovnega sodišča RS - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - dejanska etažna lastnina - združitev pravd v skupno obravnavanje - načelo samostojnosti - ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov - nujno sosporništvo in združitev pravd - privolitev novega toženca - oblikovanje tožbenega zahtevka - tožena stranka - solastništvo nepremičnine - solastninska skupnost - naknadno sosporništvo na pasivni strani - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Da tožnica ima pravni interes za v tem postopku uveljavljani ugotovitveni tožbeni zahtevek in zakaj je temu tako, je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 137/2019.
Tožnica v tem postopku ne zahteva delitve solastne nepremičnine, o čemer že teče postopek, ki je prekinjen, pač pa želi, da sodišče ugotovi, da je izključna lastnica stanovanja, ki ga zaseda. Gre za klasičen lastninski spor in je za odločanje o njem glede na označeno vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.
Z združitvijo pravd ne pride tudi do združitve dveh ločeno postavljenih tožbenih zahtevkov, saj v skupno obravnavanje združene pravde ohranijo samostojnost, zato je treba vsak tožbeni zahtevek obravnavati posebej, razen če je poleg predpostavk iz prvega odstavka 191. člena ZPP za sosporništvo, podan tudi pogoj privolitve novega toženca iz drugega odstavka 191. člena ZPP. Drugo in tretje tožena stranka v razširitev tožbe zoper njiju nista privolili, torej se v tej pravdi še tudi po združitvi zadev v skupno obravnavanje obravnavata dva tožbena zahtevka, čeprav sta identična.
Cilj, ki ga tožnica zasleduje s tožbama, je ugotovitev, da je izključna lastnica točno določenega dela nepremičnine, čeprav je v zemljiški knjigi (tako kot toženci) vknjižena kot solastnica nepremičnine. Uveljavlja, da je v zemljiški knjigi vknjižena solastnina navidezna, saj v resnici na predmetni nepremičnini nima več oseb (so)lastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (65. člen SPZ), pač pa je v nepremičnini več lastninsko samostojnih enot, kar ustreza pojmu etažne lastnine iz 105. člena SPZ. V primeru spora zemljiškoknjižnih solastnikov o tem, ali gre v resnici za solastninsko skupnost ali za etažno lastnino, se spor lahko reši le za vse enako. Gre za enotne sospornike (196. člen ZPP), saj je po naravi opisanega pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse. Ker vsi toženci osporavajo tožnici, da je dejansko etažna lastnica dela nepremičnine oziroma vztrajajo, da gre za solastninsko skupnost, morajo biti toženi vsi skupaj. Tožnica pa je vložila dve ločeni tožbi najprej zoper eno solastnico, nato pa še zoper druga dva solastnika. Če sodišče združi pravde, ne da bi bila podana predpostavka za nastanek naknadnega sosporništva, to je privolitev toženca, zoper katerega je bila kasneje vložena tožba, s tem ne nastane sosporništvo. Z ločenima tožbama tožnica ni tožila prave stranke.
Tožbeni zahtevek mora poleg določne opredelitve posameznega dela stavbe v izključni lastnini vsebovati tudi opredelitev solastniškega dela na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, saj lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje.
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - fikcija vročitve - trditveno in dokazno breme - vročilnica - javna listina
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali, da je sama listina nepravilno sestavljena. Dokazno breme za to je na stranki, ki poda takšne trditve. Trditve mora utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze. Toženca dokaznega bremena nista zmogla in s svojimi trditvami nista uspela izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, temelječih na javni listini. Navedla sta namreč le, da je vročevalec iz neznanega razloga očitno napačno ugotovil, da naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, za zatrjevano dejstvo pa nista predlagala nobenega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039768
ZPP člen 150, 150/2, 308. OZ člen 186, 186/3.
pridobitev podatkov - vpogled v spis - korist predlagatelja - informativni dokaz - solidarna odgovornost - več povzročiteljev - delež povzročiteljev škode - trditvena in dokazna podlaga - substanciranost ugovora - res iudicata - res transacta
Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da upravičena korist predlagatelja, ki je predpostavka za vpogled v spis in pridobivanje podatkov iz spisa skladno z drugim odstavkom 150. člena ZPP, ni podana. Sodišče prve stopnje je navedlo, da v skladu s 308. členom ZPP sodišče po uradni dolžnosti pazi, ali ne teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že odločeno oziroma je bila že sklenjena sodna poravnava, zato na tej podlagi upravičena korist za vpogled v spis ni podana.
Sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je že zavezan s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo prvi solidarni dolžnik.
SPZ člen 65, 66, 69, 70, 70/4. ZFPPIPP člen 320, 389, 389/2, 389/2-1, 395, 395/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji nepremičnin - nerazdeljena solastnina - idealni del nepremičnine - prodaja idealnega deleža - vsebina sklepa - izpraznitev nepremičnin - pravica do spoštovanja doma - načelo sorazmernosti - vrednost predmeta prodaje - višina dolga
Pri prodaji deleža na solastni nepremičnini gre za prodajo idealnega deleža nerazdeljene stvari, ne pa za posamezne, konkretne stanovanjske prostore. Predmet prodaje je ena šestina vsake od opredeljenih nepremičnin. Gre za solastnino na nepremičnini, ko je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Nepremičnine v naravi niso razdeljene, zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo ugovoru dolžnika in odločilo o tem, kaj idealni deleži predstavljajo v naravi, saj za ugotovitev, da so last dolžnika posamezni deli navedenih nepremičnin ni nobene podlage.
Ker izpodbijani sklep ne pomeni ukrepa, ki bi pomenil izgubo doma, saj s sklepom ni bilo odločeno o izselitvi dolžnika (ali kogarkoli drugega) iz stanovanja ali stanovanjske hiše, presoja upravičenosti posega v dolžnikovo pravico do spoštovanja doma ni potrebna in je sodišče prve stopnje pravilno ni opravilo.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine - seznam dolžnikovega premoženja
Četudi so vozila odjavljena iz prometa, kot izhaja iz uradne evidence, navedeno še ne pomeni, da dolžnica ni več lastnica navedenih vozil. Dolžnica ima obveznost, da posreduje ustrezno konkretizirane podatke o lastninski pravici na navedenih vozilih, tako tudi o v odgovoru na pritožbo zatrjevani odsvojitvi. Pri tem ne zadošča le posplošeno zatrjevanje odsvojitve, ampak mora iti za dokumentirano izjavo (19. točka prvega odstavka 4. člena ZIZ v zvezi z 31. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038622
SPZ člen 26, 33. ZIZ člen 272. ZPP člen 285.
sodno varstvo posesti - motenjska tožba - motenje posesti - neposredna posest - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - grozeče nasilje - dokazni standard verjetnosti - podzakup - materialno procesno vodstvo - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - naročilo (nalog) - imetništvo - zadostna trditvena podlaga
Tožnica je bila skladno z 272. členom ZIZ dolžna za verjetno izkazati, da je imela pred zatrjevanimi motilnimi dejanji posest na spornih zemljiščih ter da so jo toženci v tej posesti motili. Ker je predlagala izdajo ureditvene začasne odredbe, je morala dokazati strožje pogoje, in sicer, da ji bo brez izdaje začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda ali da ji grozi nasilje.
V izvenzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, je nebistveno, ali zemljišča obdeluje eden ali drug partner, saj gre šteti, da imata na njih posest oba.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - primeren izvršilni naslov - določnost izreka sklepa - obrestovanje obresti - dovolitev izvršbe
Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti
Z vsemi v pritožbi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi prvostopenjsko sodišče še ni razpolagalo in se je kontradiktornost vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče v pritožbi navedena dejstva v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pri tem ocenjuje, da je pritožnica ponudila dovolj trditev in dokazov za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika. Ker bi pritožbeno sodišče s presojo dejanskih in pravnih vprašanj glede (in)solventnosti dolžnika strankam odvzelo pravico do pritožbe, bo to presojo po izvedenem dokaznem postopku moralo opraviti prvostopenjsko sodišče.