domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - nalog za plačilo sodne takse
Da ima dolžnik ogromno papirjev in računov ter je zaradi tega pozabil plačati sodno takso, je razlog na njegovi strani. Sodišče prve stopnje je z vročitvijo plačilnega naloga dolžniku storilo vse, kar mu je nalagal zakon.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - primeren izvršilni naslov za izvršbo - način izkazovanja zapadlosti terjatve - najemno razmerje - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - prenehanje najema s potekom določenega časa - odpoved najemne pogodbe - pogodbena volja strank
Najemno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas, pri čemer sta stranki podaljšali najemno razmerje z Dodatkom št. 1 v notarskem zapisu SV 361/19 do dne 30. 11. 2019. Zapadlost obveznosti s tem izhaja že iz notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in je ni potrebno dokazovati v skladu z določilom 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, s pisno izjavo upnika ali obvestilom notarja.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - primeren izvršilni naslov - določnost izreka sklepa - obrestovanje obresti - dovolitev izvršbe
Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.
URS člen 22, 23. ZIZ člen 53, 53/2, 56, 56/1, 61, 61/1, 61/2.
obrazloženost ugovora - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - pravica do enakega varstva pravic - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepredložitev listinske dokumentacije - trditveno in dokazno breme dolžnika
Enako velja za sodne odločbe, na katere se sklicuje pritožba. Vse namreč obravnavajo kriterije obrazloženosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. Gre za postopek, v katerem upnik še ne razpolaga s kvalificirano listino (izvršilnim naslovom) o obstoju in višini svoje terjatve do dolžnika. Kriteriji obrazloženega ugovora so zaradi tega manj strogi, kot v primeru obstoja izvršilnega naslova.
ZKP člen 8, 8/7, 8/8, 8/9, 39, 39/1, 39/1-6, 74, 74/2, 74/4, 128, 128/5, 321, 321/2, 371, 371/1, 371/1-3, 387, 392, 392/1. KZ-1 člen 217, 217/1, 217/3, 251, 251/3. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih točka 17, 19, 20. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2, 2/2, 3, 4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - pravica do zagovornika - stroški kazenskega postopka - pravica do tolmača - stroški sodnega tolmača - izločitev sodnika - pristranskost - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Glede na določbe Direktive 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in drugi ter četrti odstavek 74. člena ZKP, ki temeljijo na zagotavljanju pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe, torej ne glede na to, ali zagovornik zastopa stranko po pooblastilu ali po uradni dolžnosti ali po brezplačni pravni pomoči, stroški tolmačenja za zaupni pogovor obdolženca z odvetnikom vedno bremenijo proračun.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo plačilo nagrade in potrebnih izdatkov tolmačke za tolmačenje pogovorov zagovornika in obdolženca v prostorih ZPKZ, obdolžencu, ki je tujec in ne govori slovenskega jezika, onemogočilo posvet z zagovornikom v svojem jeziku.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine - seznam dolžnikovega premoženja
Četudi so vozila odjavljena iz prometa, kot izhaja iz uradne evidence, navedeno še ne pomeni, da dolžnica ni več lastnica navedenih vozil. Dolžnica ima obveznost, da posreduje ustrezno konkretizirane podatke o lastninski pravici na navedenih vozilih, tako tudi o v odgovoru na pritožbo zatrjevani odsvojitvi. Pri tem ne zadošča le posplošeno zatrjevanje odsvojitve, ampak mora iti za dokumentirano izjavo (19. točka prvega odstavka 4. člena ZIZ v zvezi z 31. členom ZIZ).
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 184/3. ZFPPIPP člen 271, 271/2.
sprememba tožbe - kršitev pravice do izjave - izpodbojna pravna dejanja - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Pritožba zmotno meni, da je zaradi številnih številčnih popravkov v navedbah in navedb glede strank asignacije ter popravka številke v tožbenem zahtevku šteti, da je tožba spremenjena.
Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave je le ne v nasprotju z navedbami tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje, je tudi nedovoljen, saj bi morala tožena stranka, če bi res želela, da se poleg zaslišanja priče izvede še dokaz z zaslišanjem tožene stranke, to najkasneje na zadnjem naroku navesti in uveljavljati kršitev določb pravdnega postopka. Tega tožena stranka ni naredila, zato se sedaj v pritožbi ne more uspešno sklicevati na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na to kršitev pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti je izkazan s tem, ker tožena stranka ni trdila niti dokazala, da je bilo plačilo med pravdnima strankam z asignacijo običajen način plačila.
Tožena stranka ni izpodbila niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP glede obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, ki obstaja, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, saj izpodbojno dejanje nedvomno bilo opravljeno v tem obdobju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00038747
SPZ člen 4, 44, 44/2, 217, 217/2. ZPP člen 190, 201, 201/2, 204. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-43, 3, 3/2. ZUreP-2 člen 59, 192, 192/4, 204, 207, 207/5.
služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - nepravo priposestvovanje - način izvrševanja služnosti - vsebina stvarne služnosti - sporna služnost poti - javna cesta - pravica do brezplačnega parkiranja - služnost parkiranja - prekarij - stvarno breme - možnost uporabe - javno dobro - status javnega dobra - postopek razlastitve - zaznamba razlastitvenega postopka - odločba o razlastitvi - prostorski akti - stranski intervenient - pravni interes za pravdo
Ker vsebina stvarne služnosti ne sme v celoti izključevati možnosti uporabe, ki jo vključuje lastninska pravica, ni dovoljeno, da bi vsebina stvarne služnosti vključevala tak način uporabe nepremičnine, ki po svojih značilnostih izključuje katerikoli drug način uporabe celotnega (prostorskega) območja. Tak izključujoč vseobsežen način uporabe je dovoljen samo kot vsebina osebne služnosti. Kot vsebina stvarne služnosti pa je tak način uporabe dovoljen, če je izvajanje uporabe bodisi prostorsko bodisi časovno omejen.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljiv rok
Za delno taksno oprostitev bi moral dolžnik vložiti predlog, česar ne navaja. Za blokado računa tudi ni predložil dokaza. Prav tako ne more na podlagi pritožbe pridobiti ponovnega roka za plačilo sodne takse, ker je s potekom roka brez plačila nastopila zakonska fikcija umika ugovora. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039768
ZPP člen 150, 150/2, 308. OZ člen 186, 186/3.
pridobitev podatkov - vpogled v spis - korist predlagatelja - informativni dokaz - solidarna odgovornost - več povzročiteljev - delež povzročiteljev škode - trditvena in dokazna podlaga - substanciranost ugovora - res iudicata - res transacta
Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da upravičena korist predlagatelja, ki je predpostavka za vpogled v spis in pridobivanje podatkov iz spisa skladno z drugim odstavkom 150. člena ZPP, ni podana. Sodišče prve stopnje je navedlo, da v skladu s 308. členom ZPP sodišče po uradni dolžnosti pazi, ali ne teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že odločeno oziroma je bila že sklenjena sodna poravnava, zato na tej podlagi upravičena korist za vpogled v spis ni podana.
Sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je že zavezan s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo prvi solidarni dolžnik.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038765
KZ-1 člen 30, 30/1, 194, 194/1.. ZZZDR člen 123.. ZKP člen 370, 370/1, 372, 372-2, 392, 392/1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje neplačevanja preživnine - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev kazenskega zakona - dejanska zmota - kazenska sankcija - obteževalne okoliščine
Dejstva in pravo niso v razmerju vzroka in posledice kot to posredno izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve, temveč sta pogoja, ki vsak zase določata pravilnost posamezne sodne odločbe. Če dejstva niso bila pravilno ugotovljena do pravilne ali napačne uporabe prava, ki šele sledi ugotavljanju dejstev ne more priti, kot po drugi strani pravilno ugotovljena dejstva, pravilne uporabe prave ne morejo zagotoviti. Od tod samostojnost izpodbojnih razlogov v prvem odstavku 370. člena ZKP in od tod razlika v posledicah iz prvega odstavka 392. člena ZKP, ko torej dejstva niso bila pravilno ugotovljena in v posledicah iz prvega odstavka 394. člena ZKP, ko so bila dejstva sicer pravilno ugotovljena, pa je bilo treba ob pravilni uporabi zakona izreči drugačno sodbo. Ko se pritožnik sklicuje na zmoto o okoliščinah zaradi katerih storilec misli, da je dejanje dopustno iz drugega dela prvega odstavka 30. člena KZ-1, najprej prezre opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, po katerem je bila obdolženčeva preživninska obveznost iz 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih individualizirana z izdatkom sodne poravnave kot sodno odločbo, ki že po sebi ne more biti nadomeščena z neformalnim pristankom, temveč le z novim izdatkom poravnave, ki v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni bila sklenjena. Povedano drugače, obdolženi zaradi formalne narave navedene podlage, začasnega odpusta obveznosti plačevanja preživnine kot posledice neformalnega pristanka zakonite zastopnice niti ni mogel pričakovati. Pravilno je bilo ravnano tudi tedaj, ko se je sodišče prve stopnje pri odmeri določene kazni osredotočilo na težo konkretnega kaznivega dejanja namesto na težo kot posredno izhaja iz višine zagrožene kazni pri abstraktno predpisanem kaznivem dejanju. V tem primeru je namreč teža stvar zakonodajalca, ki po lastni kriminalitetno politični oceni določa zgolj kaznovalne okvirje in ne že, da mora biti kazen zaradi okvirjev samih nižje ali višje odmerjena.
ZPP člen 139, 139/6, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 277, 277/2, 318, 339, 339/2, 339/2-7. ZFPPIPP člen 251.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - začet stečajni postopek - vročitev stečajnemu dolžniku - pravne posledice začetega stečajnega postopka - pravilna vročitev tožbe v odgovor - nepravilna vročitev tožbe - vročanje na sedežu družbe - vročitev na poslovnem naslovu - poslovni naslov - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - vročanje stečajnemu upravitelju - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka po uradni dolžnosti - prekinitev teka rokov za pravdna dejanja
V skladu z 205. členom ZPP se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in prekinitev postopka nastopi ex lege, takšen sklep je le deklaratorne narave. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tako tudi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati. Utemeljeno toženka navaja, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja. Rok za odgovor na tožbo se tudi ob pravilni vročitvi za toženko v času prekinitve postopka ne bi mogel izteči.
Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038622
SPZ člen 26, 33. ZIZ člen 272. ZPP člen 285.
sodno varstvo posesti - motenjska tožba - motenje posesti - neposredna posest - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - grozeče nasilje - dokazni standard verjetnosti - podzakup - materialno procesno vodstvo - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - naročilo (nalog) - imetništvo - zadostna trditvena podlaga
Tožnica je bila skladno z 272. členom ZIZ dolžna za verjetno izkazati, da je imela pred zatrjevanimi motilnimi dejanji posest na spornih zemljiščih ter da so jo toženci v tej posesti motili. Ker je predlagala izdajo ureditvene začasne odredbe, je morala dokazati strožje pogoje, in sicer, da ji bo brez izdaje začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda ali da ji grozi nasilje.
V izvenzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, je nebistveno, ali zemljišča obdeluje eden ali drug partner, saj gre šteti, da imata na njih posest oba.
plačilo sodne takse - sodna taksa za tožbo - dokazilo o plačilu sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse
Pritožbi priloženi potrdili o izvršenih plačilih tožnikov dokazujeta utemeljenost njunih navedb. Poleg tega je sodišče prve stopnje po vloženi pritožbi opravilo vpogled v elektronsko bančništvo ujp.net po polovičnem znesku sodne takse in ugotovilo plačilo, kot ga navajata tožnika.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/2, 12. OZ člen 169, 179, 345. ZPP člen 184, 184/2, 212, 216. ZOR člen 200. ZSV člen 21, 25, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - popolna odškodnina - pravična denarna odškodnina - povrnitev premoženjske škode - premoženjsko prikrajšanje - minimalna plača - socialni transferji - denarna socialna pomoč - nezmožnost za delo - zastaranje - 3-letni zastaralni rok - vzročna zveza - domneva vzročnosti - status tujca - dovoljenje za prebivanje - možnost zaposlitve - pogodba o zaposlitvi - dolžnost zmanjševanja škode - višina izgubljenega dobička - trditveno breme - možnost predlaganja dokazov - materialno procesno vodstvo - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - zastaranje tožbenega zahtevka - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zastaralni rok - sprememba tožbe - povečanje tožbenega zahtevka - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - enotna oblika škode
Materialnopravno napačno je stališče sodišča prve stopnje o zastaranju zahtevka za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov. Najprej zato, ker je rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, v katerem je mogoče vložiti tožbo za povrnitev škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prekluzivni, ne zastaralni rok (posledica zamude zakonskega roka iz 10. člena ZPŠOIRSP je zavrženje tožbe), predvsem pa zato, ker je tožnik z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov zgolj povečal obstoječi (s tožbo uveljavljan) zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Povečanje tožbenega zahtevka (sprememba tožbe, glede na drugi odstavek 184. člena ZPP), ki ni nova tožba, vezana na prekluzivni rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, pa mu je omogočila odločba Ustavnega sodišča U-I-80/16, U-I-166/16, U-I-173/16 z dne 15. 3. 2018, oziroma novela ZPŠOIRSP-A, s katero je bila odpravljena omejitev višine odškodnine.
SPZ člen 33, 33/1. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-5. ZPP člen 7, 7/1, 111, 111/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 212, 351.
postopek zaradi motenja posesti - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - zadnje mirno posestno stanje - dobrovernost posestnika - pravilo petitorium absorbet posessorium - posesorna in petitorna pravda - vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo - izpraznitev stanovanja - neizvedba predlaganih dokazov - motilno dejanje - posredna posest - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - nedovoljeno širjenje trditvene podlage - odločitev o pravdnih stroških - stroški potrebni za pravdo - kriterij uspeha v pravdi - pritožba, vložena po izteku roka - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - začetek teka roka - nujna zadeva
Sodišče daje v postopku zaradi motenja posesti varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ) in je zato v teh pravdah brez pomena, ali tožena stranka izvršuje posest na podlagi pravice do posesti. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti (pravilo petitorium absorbet possessorium). Toženec se na podlagi tega pravila v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, pri čemer je ugovor upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. V takem primeru tožnik, ki bi v posestnem sporu uspel dokazati zadnje posestno stanje in toženčev poseg v posest, s tožbo ne bo uspel, saj ne uživa več posestnega varstva, ker v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice. Navedeno pravilo pa se lahko uporabi le, če je prišlo do petitorne rešitve spora med trajanjem posestne pravde, ali če je prišlo do petitorne rešitve spora neposredno pred začetkom posestne pravde.
Pritožba pravilno opozarja, da sta tožnika v pravdi za plačilo odškodnine nastopala kot navadna (in ne kot enotna) sospornika. Vsak tožnik je zoper toženca kot solidarna dolžnika glavne obveznosti uveljavljal samostojni tožbeni zahtevek. Vsak sospornik pa je v pravdi samostojna stranka (195. člen ZPP).
Če sosporniki, ki so stroškovni zavezanci, niso solidarno zavezani za plačilo stroškov, kot je primer v obravnavani zadevi, krijejo stroške po enakih delih, razen če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri posameznem predmetu. V takem primeru določi sodišče po tem sorazmerju, kolikšen delež stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov (drugi odstavek 161. člena ZPP).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038708
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 100.
začasne odredbe v družinskih sporih - stiki z mladoletnim otrokom - začasna ureditev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - obseg in način izvajanja stikov - sprememba izvajanja stikov - največja otrokova korist - namen regulacijske začasne odredbe - načelo hitrosti postopka - zavlačevanje postopka - kršitev procesnih pravic - pravica do izjave stranke - pandemija
Sprememba, ki jo mati predlaga glede načina oz. obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oz. usodna, da bi bila korist otroka brez nje ogrožena.
Ni namen začasnih odredb, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom, praktično nenehno ureja stike med otroki in starši glede na sprotne želje in spreminjajoče se razmere. Ko so stiki enkrat že urejeni z začasno odredbo, je praktično kaj malo verjetno, da je otrok po tem spet ogrožen tako, da bi bilo treba začasno ureditev ponovno spreminjati. Praviloma gre za manevre staršev, kako doseči čimbolj ugodno začasno ureditev, ki bi bila čim bližje želeni končni odločitvi. Sodišče prve stopnje mora v dobro varovanja koristi otroka stremeti k temu, da take manevre onemogoči.