OZ člen 198, 346, 352. ZASP člen 81, 168, 168/2. ZKUASP člen 44, 44/5.
avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - retransmisija glasbenih del v radijskih programih - višina avtorske odmene - javno priobčevanje glasbenih del - tarifa SAZAS - zastaranje
Pritožbeni argument, da ekonomske vrednosti pravice ni mogoče ugotavljati ločeno za kabelsko retransmisijo v TV in radijskih programih, negira že okoliščina, da je bila v času veljavnosti Memoranduma z dodatki cena za uporabo tožnikovega glasbenega repertoarja v radijskih programih urejena v posebni licenčni pogodbi - Sporazumu.
Kot pravilno utemeljuje prvostopenjsko sodišče v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, je namen instituta seznama dolžnikovega premoženja razkritje dolžnikovega premoženja zaradi poplačila upnikove terjatve. Če dolžnik tega ne stori, zakon omogoča prisilo z izrekom denarne kazni. Njen namen je izključno vplivati na dolžnika in ga prisiliti k aktivnosti. Enajsti odstavek 33. člena ZIZ tako določa, da tudi v primeru, ko dolžnik po izreku denarne kazni posreduje podatek, ki omogoča opravo izvršbe, sodišče s sklepom odloči, da se dolžnik ne kaznuje ali da se kazen zniža.
Sodišče druge stopnje iz listin v spisu I 1721/2007 ugotavlja, da je dolžnik hkrati z ugovorom po izteku roka podal tudi izjavo o premoženju. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do te relevantne okoliščine iz enajstega odstavka 33. člena ZIZ ni opredelilo in ni pojasnilo, zakaj le ta ne preprečuje prisilne izterjave denarne kazni.
Povzeto pritožbeno naziranje, da obsojenka ni bila dolžna prevzeti sodnega pisanja, in da ji je sodišče neutemeljeno naložilo v plačilo strošek vročanja po detektivu, ki temelji na obdolženki lastnem dojemanju vsebine določb ZKP, na katere se sklicuje, ni pravilno. ZKP zaradi posebne narave kazenskega postopka posebej določa, katera pisanja se vročajo osebno.
Če ima obdolženec zagovornika, kot je to v obravnavanem primeru, pa sodišče vroči pisanja iz drugega odstavka 120. člena ZKP zagovorniku in obdolžencu po določbah 119. člena ZKP. V takem primeru teče rok za vložitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritožbo od zadnje vročitve.
Kot je obrazloženo v izpodbijanem sklepu, je sodišče prve stopnje sodno pisanje (obtožnico z dne 16. 4. 2020) obdolženi K. P. poslalo na naslov stalnega prebivališča, vendar se je pisanje dvakrat vrnilo z oznako "obveščen, ni dvignil" (l. št. 253 in 273). Zato je sodišče odredilo vročitev po detektivu, ki je obtožnico obdolženi uspešno vročil dne 18. 6. 2020.
pripor - neogibna potrebnost - sporazum o priznanju krivde - ponovitvena nevarnost
S sporazumom o priznanju krivde je bilo prvo sodišče ob odločanju o podaljšanju pripora seznanjeno, saj ga je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa omenilo, vendar pa se pri presoji neogibne potrebnosti pripora za odvrnitev pri obtožencu izkazane ponovitvene nevarnosti, do sporazuma ni opredelilo. Glede tega pogoja za podaljšanje pripora se je namreč prvo sodišče omejilo zgolj na splošno ugotovitev, da glede na izkazano obtoženčevo ponovitveno nevarnost, zanj ni mogoče uporabiti nobenega drugega milejšega omejevalnega ukrepa, saj bi ta terjal obtoženčevo sodelovanje in voljo. Povsem pa je prezrlo neusklajenost med državno tožilskimi navedbami v predlogu za podaljšanje pripora glede zatrjevane nujnosti in neogibne potrebnosti pripora za odvrnitev obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, v primerjavi z, v sklenjenem sporazumu dogovorjenim alternativnim načinom izvršitve denarne kazni, ki ima že po svoji naravi za posledico odpravo pripora zoper obtoženca, v primeru sprejetja sporazuma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039053
ZKP člen 16, 16/2, 167, 167/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - dokazi za utemeljen sum - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - namen prodaje - količina droge - odvisnost od drog - lastna uporaba
Kritika pritožnika, da je sodišče prve stopnje preuranjeno, še preden bi ga bilo moč preveriti, verjelo osumljenčevemu zagovoru, je neutemeljena. Tožilstvo je na podlagi drugega odstavka 16. člena ZKP procesni subjekt, katerega zavezuje dokazno breme v zvezi z utemeljenostjo kazenkopravnega očitka, kar pomeni, da je dolžan že ob vložitvi zahteve za preiskavo predložiti podatke in dokaze, ki predpisani dokazni standard za uvedbo preiskave izkazujejo. Prvostopenjsko sodišče je vsebino osumljenčevega zagovora pravilno umestilo v kontekst razpoložljivega dokaznega gradiva in utemeljeno zaključilo, da ni podan utemeljen sum za storitev A. A. očitanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje osumljenčevega zagovora ni presojalo, pač pa le ugotavljalo, ali ima obstoječe dokazno gradivo tak pomen in težo, ki vsebino osumljenčevih navedb negirata ali ne.
skrbništvo - sodna pristojnost - imenovanje novega skrbnika
Torej je v postopku imenovanja skrbnika osebi, postavljeni pod skrbništvom in taka oseba je nasprotni udeleženec, stvarna pristojnost z DZ prenesena na sodišče, ta postopek pa je bil začet v času veljavnosti DZ, zato je za imenovanje skrbnika nasprotnemu udeležencu pristojno sodišče.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zagovor
Zagovor delavca ni formaliziran postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek niti primerjati s takšnim postopkom (npr. kazenskim postopkom), zato delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca seznanjati z dokazi, ki jih je pridobil v zvezi z očitanimi kršitvami. Bistveno je, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti so mu očitane.
Pritožbena trditev tožnice, da je bila v času prejema pisne seznanitve v bolniškem staležu, še ne pomeni, da se tožnica ni mogla udeležiti zagovora. Delavec mora svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin, ki jim po možnosti predloži ustrezne dokaze, to je ustrezno medicinsko dokumentacijo. ZDR-1 ne določa formalne oblike delavčevega zagovora, to je ne zahteva, da mora biti dan pred delodajalcem v ustni obliki in samo na kraju in ob času, ki ga je on določil. Dolžnost delodajalca je samo, da mu zagovor omogoči, vsebina, oblika, način in obseg te pravice pa je odvisna od volje delavca. Če delavec to želi, lahko namesto ustnega zagovora poda pisni zagovor, s katerim se je delodajalec dolžan seznaniti. Zagovor, za katerega je imela na voljo tri delovne dni, je tožnica podala pisno. Zato tožena stranka ni bila dolžna omogočiti še zagovora v ustni obliki.
goljufija - poskus - sostorilstvo - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - razlogi za sum - pravni pouk osumljencu - privilegij zoper samoobtožbo - izjava osumljenca, dana policiji - izločitev izjave - pregled prevoznega sredstva - ogled vozila - preiskava vozila - odvzem bioloških sledi - zaseg oblačil - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - razveljavitev sodbe
Pritožnik upravičeno izpostavlja možnost, da sta bila obdolženca v trenutku podaje izjave v svojstvu prič, v očeh policije že osebi, na kateri se je usmeril sum, da lažnivo prikazujeta voznika predmetnega vozila, zaradi česar bi jima moral biti, preden sta podala izjavi, dan ustrezen pravni pouk za osumljenca (kaznivega dejanja oz. prekrška). Policista C. C. in D. D. o razlogih za to, da sta po opravi ogleda osebnega vozila kljub obstoju okoliščin, ki so nakazovale na sum poskusa obdolženih, da na sami lokaciji lažnivo prikažeta identiteto voznika, obdolžena A. A. in B. B. obravnavala kot priči ter v tem svojstvu tudi zapisala njuni izjavi (list. št. 20 in 21), pojasnil nista podala, ker v zvezi s tem niso bila postavljena nikakršna vprašanja. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo ponovno zaslišati policista C. C. in D. D. ter na podlagi njunega zaslišanja ugotoviti, ali izostanek ustreznega pravnega pouka v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP oz. drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1) terja izločitev izjav na list. št. 20 in 21 spisa.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 33.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop - težko nadomestljiva škoda - pravni standard - motenjski spor - sodno varstvo posesti - odločba Ustavnega sodišča
Regulacijska začasna odredba se lahko izda samo, če je izpolnjen pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ne pa v primerih, ko bi šlo za situacije iz 1. in 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ali iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
Regulacijska začasna odredba je izjema tudi v sistemu začasnih odredb, ki so že same po sebi izjema od pravila, da se izvršitev sodne odločbe odloži do pravnomočnosti in da sodišče izda odločbo v kontradiktornem postopku. Že po naravi stvari in ob umestitvi instituta začasnih odredb v celotni pravni sistem je torej treba »izjemo od izjeme« razlagati zelo restriktivno.
V primeru predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe v motenjski pravdi se pogoji za izdajo presojajo izjemno restriktivno, poleg tega pa kadar je škodo mogoče povrniti kot denarno odškodnino, praviloma to ne pomeni težko nadomestljive škode.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - postavitev skrbnika
V obravnavanem primeru ni sporno, da je varovanka (nasprotna udeleženka) s sinom (predlagateljem) sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kar pa glede na določbo 241. člena DZ onemogoča, da bi sodišče imenovalo predlagatelja za stalnega skrbnika.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh tožnikovih navedb in trditev, ki jih je podal že v tožbi, in sicer predvsem glede dela, ki ga je na dolžnosti opravljal ter trditev, da je moral biti vedno dosegljiv na službeni telefon in da je bil v body team-u z določenim vojakom. Te tožnikove trditve so za odločitev v tem sporu pomembne in so lahko odločilnega pomena, zato bi jih sodišče prve stopnje moralo presojati. Ker tega ni storilo, je to kršitev tožnikove pravice do izjave.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1, 215, 241.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - goljufija - nedovoljeno sprejemanje daril
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik s svojimi ravnanji kršil s pogodbo o zaposlitvi določene delovne obveznosti, obveznosti po 2., 4. in 29. členu Pravilnika o postopku reševanja škod iz premoženjskih zavarovanj, ravnal pa je tudi v nasprotju s 33., 34. in 37. členom ZDR-1. Prav tako je pravilna ugotovitev, da imajo te tožnikove kršitve obveznosti iz delovnega razmerja vse znake nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje pa stori, kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto, ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti.
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik pri ogledih posameznih vozil priznaval, da je prišlo do poškodb posameznih delov vozil na parkiriščih po neznanih vozilih, kljub temu da je šlo za neobstoječe poškodbe, ki so bile narisane ali pa niso nastale na parkirišču in tudi ne po neznanem vozilu. S tem je toženo stranko spravil v zmoto in jo s tem zapeljal, da je s. p. po izstavljenih računih za dele, ki niso bili poškodovani in delo, ki ni bilo opravljeno, nakazala več kot 10.000,00 EUR svojega premoženja. Tožnik je ravnal naklepno, saj se je zavedal svojega ravnanja in je tako tudi hotel ravnati. Tožnik je pri toženi stranki opravljal cenitve škod in on je odločal, kakšen bo temelj in višina izplačila, ki ga bo zavarovalnica izplačala.
Taksna oprostitev je dobrota, namenjena osebam, ki brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogle plačila sodnih taks. O tem, ali oseba ta kriterij izpolnjuje, pa se lahko prepriča sodišče tudi posredno, indično, in ne presoja zgolj dohodkov, ki so zavedeni v uradnih evidencah.
rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik zmotno tolmači, da mora sodišče tožbo obravnavati po vsebini, če je delodajalec z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnil znake kaznivega dejanja, in da bi moralo pri Vrhovnem državnem tožilstvu preveriti, ali je tožnik podal vlogo (ovadbo) v zvezi s sumom ponarejanja listin pri toženi stranki. Gre za ločena postopka in bi se kvečjemu lahko na listine in postopek, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, skliceval v postopku individualnega delovnega spora, tožnik pa bi moral tožbo vložiti v skladu s pravnim poukom, ki ga je dobil od delodajalca v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma v skladu z 200. členom ZDR-1. Ker tožbe ni vložil v roku, kot je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20, 59, 60, 60/1.. ZDavP-2-UPB4 člen 65.
obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - odločanje o priporu
Tožnikovo stališče, da odmera prispevkov ni zakonita, ker bi moral biti zavarovan po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ se zavarujejo priporniki, ki niso zavarovanci iz drugega naslova do trenutka nastopa pripora. Ob pravilni dejanski ugotovitvi, da je bil tožnik ob nastopu pripora po podatkih Registra ZZZS zavarovan po 20. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ga zavod za izvrševanje kazenskih sankcij tedaj ni bil dolžan v zavarovanje prijaviti po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ.
SPZ člen 65, 66, 69, 70, 70/4. ZFPPIPP člen 320, 389, 389/2, 389/2-1, 395, 395/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji nepremičnin - nerazdeljena solastnina - idealni del nepremičnine - prodaja idealnega deleža - vsebina sklepa - izpraznitev nepremičnin - pravica do spoštovanja doma - načelo sorazmernosti - vrednost predmeta prodaje - višina dolga
Pri prodaji deleža na solastni nepremičnini gre za prodajo idealnega deleža nerazdeljene stvari, ne pa za posamezne, konkretne stanovanjske prostore. Predmet prodaje je ena šestina vsake od opredeljenih nepremičnin. Gre za solastnino na nepremičnini, ko je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Nepremičnine v naravi niso razdeljene, zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo ugovoru dolžnika in odločilo o tem, kaj idealni deleži predstavljajo v naravi, saj za ugotovitev, da so last dolžnika posamezni deli navedenih nepremičnin ni nobene podlage.
Ker izpodbijani sklep ne pomeni ukrepa, ki bi pomenil izgubo doma, saj s sklepom ni bilo odločeno o izselitvi dolžnika (ali kogarkoli drugega) iz stanovanja ali stanovanjske hiše, presoja upravičenosti posega v dolžnikovo pravico do spoštovanja doma ni potrebna in je sodišče prve stopnje pravilno ni opravilo.
SPZ člen 33, 33/1. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-5. ZPP člen 7, 7/1, 111, 111/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 212, 351.
postopek zaradi motenja posesti - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - zadnje mirno posestno stanje - dobrovernost posestnika - pravilo petitorium absorbet posessorium - posesorna in petitorna pravda - vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo - izpraznitev stanovanja - neizvedba predlaganih dokazov - motilno dejanje - posredna posest - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - nedovoljeno širjenje trditvene podlage - odločitev o pravdnih stroških - stroški potrebni za pravdo - kriterij uspeha v pravdi - pritožba, vložena po izteku roka - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - začetek teka roka - nujna zadeva
Sodišče daje v postopku zaradi motenja posesti varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ) in je zato v teh pravdah brez pomena, ali tožena stranka izvršuje posest na podlagi pravice do posesti. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti (pravilo petitorium absorbet possessorium). Toženec se na podlagi tega pravila v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, pri čemer je ugovor upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. V takem primeru tožnik, ki bi v posestnem sporu uspel dokazati zadnje posestno stanje in toženčev poseg v posest, s tožbo ne bo uspel, saj ne uživa več posestnega varstva, ker v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice. Navedeno pravilo pa se lahko uporabi le, če je prišlo do petitorne rešitve spora med trajanjem posestne pravde, ali če je prišlo do petitorne rešitve spora neposredno pred začetkom posestne pravde.
pravna oseba - začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - domneva insolventnosti - neizpodbojna zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva
Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanje insolventnosti, če je podan dejanski stan - t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja upnica. Pritožnik bi zato lahko uspešno izpodbil navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti.
ZPIZ-2 člen 145.. ZDavP-2 člen 353.. ZSDP-1 člen 10, 43, 43/1.
starševsko nadomestilo
Za drugačno interpretacijo jasne zakonske določbe 43. člena ZSDP-1, kateri mesec šteti kot zadnji mesec in od tako določenega meseca oblikovati osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, ni utemeljenega razloga.