DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041680
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-1, 11/1-2.
vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek
Sodišče prve stopnje je napačno sledilo logiki tožnika, da se je priznani dodatek za poveljevanje v odločbi o plači nanašal le na dela namestnika poveljnika JRD, medtem ko naj tožnik za funkcijo namestnika poveljnika SVNKON KFOR ne bi bil plačan. Četudi je sodišče ugotovilo, da je tožnik obe funkciji poveljevanja tudi dejansko opravljal, s tem ni podana podlaga za priznanje dvakratnega dodatka iz 2. alineje prvega odstavka 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami (Uredba).
Pri tem tudi ne gre za vprašanje, ali ena funkcija drugo izključuje, s čimer se je ukvarjalo sodišče prve stopnje in zavzelo stališče, da se funkciji ne izključujeta. Tudi ni odločilno stališče sodišča prve stopnje, da Uredba kumulacije dodatkov ne izključuje. Bistveno je, da se tožnik v obravnavani zadevi zavzema za priznanje še enega istovrstnega dodatka, kot mu je bil že priznan v odločbi o plači, izdani v zvezi s formacijsko dolžnostjo, kar pa ne pride v poštev.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnica je navajala, da je delala prvotno po avtorskih pogodbah, nato pa od 1. 1. 2012 po s. p. na podlagi pogodb o produkcijsko programskem sodelovanju, nato pa je 26. 2. 2018 sklenila pogodbo o zaposlitvi za čas od 1. 3. 2008 dalje. Tožnica je najkasneje takrat, ko je sklenila pogodbo o zaposlitvi imela urejeno delovno razmerje, torej bi morala vložiti tožbo za prejšnje obdobje najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je njeno pogodbeno razmerje prenehalo, lahko pa tudi ob pogojih iz prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 tudi prej med trajanjem takšnega razmerja (opr. št. VIII Ips 16/2018 z dne 6. 2. 2019). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo (v delu tožbe) o zavrženju tožbe za čas od 1. 1. 2008 do 28. 2. 2008 in posledično priznanje pravic iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00040501
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 337. SPZ člen 33.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - sodno varstvo posesti - restriktiven pristop - težko nadomestljiva škoda - poslovna škoda - motilno dejanje - možnost dostopa do prostorov - dvigalo - nedopustna pritožbena novota - odločba Ustavnega sodišča
Začasno odredbo je dopustno izdati v zavarovanje nedenarne terjatve le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih z restriktivnim tolmačenjem pravnih standardov, še posebej v obravnavanem sporu zaradi motenja posesti, ki predstavlja začasno zavarovanje dejanskega položaja in ni nujno, da temelji na pravici do posesti.
Če je škodo mogoče izraziti v obliki denarnega zneska, ni mogoče trditi, da je težko nadomestljiva.
navajanje novih dokazov v pritožbi - nov dokaz - novi dokazi v pritožbi - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Nov dokaz se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 pri odločanju o pritožbi ne upošteva. V skladu z navedeno zakonsko določbo mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-2, 38, 38/5, 41, 41/2, 41/3.
popolnost predloga - identifikacija dolžnika - identifikacijski podatki dolžnika - stroški - nepopoln predlog za izvršbo - nepotrebni stroški
Zadostuje, da upnik navede enega od povezovalnih znakov, na podlagi katerega je mogoče dolžnika nedvoumno identificirati. Dolžnika z navedbo pravilnega EMŠO, naslova bivališča in imena ter priimka je kljub temu, da datum rojstva dolžnika v dopolnitvi predloga za izvršbo ni bil popravljen, mogoče nedvoumno identificirati. Na takšen način je tudi pritožbeno sodišče v vpogledom v CRP ob navedbi EMŠO dolžnika lahko nedvoumno identificiralo.
Krivda za napačno oznako rojstnega datuma dolžnika tako v predlogu za izvršbo, kot v njegovi dopolnitvi, je na strani upnika in zato sam krije svoje priglašene stroške pritožbenega postopka v višini sodne takse za pritožbo, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršilni postopek in bi jih povzročil dolžnik.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041459
ZDR-1 člen 7, 7/4, 46, 47.. ZJU člen 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - neenaka obravnava - poseg v dostojanstvo
Trpinčenja ni mogoče izključiti že zato, ker se delavec na posamezna ravnanja ne odzove z uveljavljanjem zahteve za varstvo pravic iz delovnega razmerja.
Pri presoji, ali je neudeležbo na zabavi mogoče opredeliti kot trpinčenje, je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da se zabave tožnica ni nameravala udeležiti, ravno tako pa se tovrstnih zabav ne udeležuje njen mož. Zato ni šlo za ravnanje, ki bi protipravno poseglo v dostojanstvo tožnice. Očitana neprimernost ravnanj nadrejenih še ne pomeni trpinčenja, kot ga opredeljuje četrti odstavek 7. člena ZDR-1.
Zgolj to, da tožena stranka tožnici na njeno željo ni odobrila premestitve in da je na drugo delovno mesto premestila njenega moža, ne pomeni trpinčenja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za pisno izdelano mnenje - izvedenec gradbene stroke - nagrada za študij spisa - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - specificirani stroškovnik - obrazloženost - materialni stroški izvedenca - cenitveno poročilo
Izvedenec je dolžan v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je njegovo delo zelo zahtevno (oziroma v konkretnem primeru celo izjemno zahtevno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00039032
ZZZDR člen 52, 52/1, 51/2, 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 318, 318/1.
skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - sklepčnost tožbe
Tožnica ni zatrjevala, da bi vlagala delo in sredstva v posebno premoženje toženca in bi lahko zahtevala povračilo povečane vrednosti glede na njen delež na skupnem premoženju (48. člen SPZ), niti ni takega zahtevka postavila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da je tožba posledično nesklepčna in posameznih navedb ni mogoče dopolniti v okviru istega tožbenega zahtevka, saj bi morala za sklepčnost zahtevka spremeniti tožbeni zahtevek, kar bi preseglo okvire postopka za odpravo nesklepčnosti.
ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 221. URS člen 22, 33. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1. ZAgrS člen 44.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - člani agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - vrnjeno premoženje - odločba o vrnitvi - premoženjska pravica - skupna lastnina - določitev deležev na premoženju - solastniški delež - višina solastniškega deleža - delitev skupne lastnine - pravica do enakega varstva pravic - pravica do zasebne lastnine in dedovanja
Sodna praksa je zavzela stališče, da je v primeru, če so bili člani nekdanje agrarne skupnosti skupni lastniki nepremičnin in je bila lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana brez navedbe solastniških deležev, določene pa so bile deležne pravice vsakokratnih lastnikov hiš oziroma zemljišč, mogoče vrniti premoženje le kot skupno lastnino (saj niso bili odvzeti solastniški deleži). Če je dedinja menila, da bi moral biti zapustnici vrnjen solastniški delež, bi morala to uveljavljati v upravnem postopku s pritožbami zoper delne odločbe o vrnitvi premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00039791
ZPacP člen 25, 87, 87/1-20. ZZVZZ člen 23, 23/1-3, 61, 61/2-1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
pacientove pravice - zdravstvene storitve - stroški zdravljenja - zdravstveni zavod - obvezno zdravstveno zavarovanje - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pojasnilna dolžnost zdravnika - plačilo stroškov zdravljenja iz zdravstvenega zavarovanja - specialistični pregledi - samoplačniška storitev - nastanek denarne obveznosti - prejem računa - prekršek - spor majhne vrednosti - razlogi za pritožbo
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da predhodna seznanitev pacienta s predvidenimi stroški zdravljenja (in v tem obsegu seznanitev, da vsi stroški ne bodo kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja) ni pogoj za nastanek obveznosti plačila teh stroškov. S trenutkom, ko je bila zdravstvena storitev opravljena, je nastala obveznost plačila stroškov zdravljenja. Tudi prejem računa je relevanten zgolj z vidika zapadlosti terjatve in posledičnega teka zakonskih zamudnih obresti.
nagrada in stroški cenilca - dejansko opravljeno delo - upravičenost izvedenca do nagrade
Ker je sodni cenilec opravil delo, naloženo s sklepom sodišča, je do plačila upravičen. Pritožba ne zatrjuje, da navedeni cenilec naloženega dela ni opravil. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se novi solastnik predmeta izvršbe s cenitvenim poročilom še ni seznanil pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj morebitno nestrinjanje s cenitvenim poročilom cenilca, s katerim je cenilec izpolnil vse, kar mu je sodišče s sklepom naložilo, ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu cenilcu.
KZ-1-UPB2 člen 284, 284/2.. ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11.
kriva izpovedba - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrženje obtožnega predloga
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 stori stranka, ki pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali upravnem postopku po krivem izpove, in sodišče ali drug pristojni organ na to izpovedbo opre svojo odločbo v postopku. Ker je bistvo tega kaznivega dejanja tedaj v izpovedbi, mora biti tedaj ta izpovedba jasna, nedvoumna in koncizna. Sklepanje na to, kaj je nekdo hotel povedati, razlage te njegove izpovedbe ali pa razumevanje posamezne izpovedbe, tudi upoštevaje pri tem predmet tožbe, ali pa sklicevanje na to, kar je obdolženec povedal pred nekim drugim organom, pri čemer je v konkretni kazenski zadevi tudi to zanikal, za obstoj kaznivega dejanja krive izpovedbe ne zadošča.
pogodba o izobraževanju - načelo sorazmernosti - ničnost
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi bila tožena stranka 8,5-kratno zavezana, kar je nesorazmerno in predstavlja tudi kršitev ustavne pravice do proste izbire zaposlitve glede na 49. člen Ustave RS, posledično pa je tak sporazum tudi po oceni pritožbenega sodišča ničen.
Ali je tretji nasprotni udeleženec, ki mu je sodišče sporno parcelo dodelilo, zainteresiran za kmetijsko obdelavo ali za spremembo parcele v stavbno zemljišče in prodajo te, je nebistveno in na odločitev sodišča ne more vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039759
ZPP člen 318, 337, 337/3. ZMZPP člen 49, 55. OZ člen 131, 131/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 8.
neposlovna odškodninska odgovornost - goljufija - izvedeni finančni instrumenti - finančne storitve - forex trgovanje - spor z mednarodnim elementom - zamudna sodba - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - vročanje v tujino - prevod pisanj - pristojnost slovenskega sodišča - prepozen ugovor zastaranja
Pogodba ne določa, da mora biti oseba, ki se ji pisanje vroča, opozorjena na to, da lahko pisanje zavrne. Iz 8. člena Pogodbe izhaja, da mora biti pisanjem, ki jih je treba vročiti osebam v zaprošeni državi, priložen prevod v jezik zaprošene države, če pa prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme. Tretja tožena stranka je vročitev sprejela, kar izhaja iz podpisane vročilnice, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je s prostovoljnim sprejemom vročitev pravilno opravljena.
stvarna pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - vrednost nepremičnine - korekturna dolžnost sodišča
Kadar stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, ima sodišče korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost spornega predmeta oziroma (nedenarnega) zahtevka (tretji odstavek 44. člena ZPP).
ZPP člen 8, 154, 154/3, 339/2. ZOdv člen 17, 17/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - določitev deleža na skupnem premoženju - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč
Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje, da je tožnica stanovanjska kredita v višini po 25.000,00 EUR najela za adaptacijo toženčeve nepremičnine, da je plačala tudi 5.000,00 EUR za izvedbo fasade, 607,68 EUR za parket ter plačevala tudi stroške drugega gradbenega materiala, da je imela v obdobju od marca 2006 mesečno plačo od približno 1.000,00 EUR do približno 1.300,00 EUR, k obsegu skupnega premoženja pa prispevala tudi v nematerialnem smislu tako s fizičnimi deli in kuhanjem v okviru obnove nepremičnine, kot tudi s skrbjo za otroke, družine na sploh in gospodinjstva, pa tudi s plačevanjem stroškov v gospodinjstvu, stroškov otrok, bivanjskih stroškov, stroškov za vozila, da je tožnica uspela dokazati, da je z vlaganji v materialnem in nematerialnem smislu pripomogla k povečanju vrednosti nepremičnine, da je tudi toženec tako v materialnem kot nematerialnem smislu prispeval k nastanku skupnega premoženja, saj je bil ves čas zaposlen, njegova plača pa je v leta 2000 do 2015 znašala od približno 400,00 EUR do 1.300,00 EUR in je bila nekoliko nižja od tožničine, prav tako pa je tudi najemal kredite in le-te v vrednosti 41.054,74 EUR tudi vložil v obravnavano nepremičnino, prispeval pa je tudi v nematerialnem smislu, saj je ves čas delal pri obnovi nepremičnine, deloma pa je plačeval tudi stroške skupnega bivanja, da sta pravdni stranki v času njune zveze tako materialno kot nematerialno vlagala sredstva v obnovo nepremičnine. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 2. odstavka 51. člena ZZZDR, pravilen tudi materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki ustvarili skupno premoženje v obliki vlaganj v to nepremičnino toženca, ki sicer predstavlja njegovo posebno premoženje. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje o materialnih in nematerialnih prispevkih obeh pravdnih strank k ustvarjanju skupnega premoženja je materialno pravno pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je delež obeh na tem skupnem premoženju enak, saj toženec ni uspel dokazati, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niti vlaganja tožnice niti vlaganja toženca po presoji njunih materialnih in nematerialnih vložkov niso bistveno večja oziroma manjša od vlaganja drugega.
Ker je bil tudi kredit, ki ga je v višini 25.000,00 EUR dne 12. 4. 2013 najela toženka, vložen v okviru skupnih vlaganj pravdnih strank v posebno premoženje toženca, je tožnica upoštevaje delež pravdnih strank na skupnem premoženju upravičena tudi do povračila polovice po razpadu skupnosti pravdnih strank plačanih mesečnih anuitet tega kredita.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 51, 51/2, 51/2-4.
nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa - izjemno obsežna dodatna dokumentacija - uporaba strokovne literature v tujem jeziku
Pri tako obsežnem spisu, ki skupaj s prilogami obsega več kot 6.000 strani, je nemogoče pričakovati, da bi sodni izvedenec, brez ponovnega vpogleda v strokovno vsebino spisa in v priloge lahko odgovoril na pripombe in dodatna vprašanja strank, v zvezi s katerimi je moral izdelati dopolnitev izvedenskega menja. Zato mu za tako opravljeno delo pripada samostojna (nova) nagrada za študij spisa.
ZDR-1 člen 89, 89/2, 89/3, 112, 112/1, 118.. ZSV člen 69.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogoj izobrazbe - rok za podajo odpovedi - zamuda roka
Tožnica je z vedenjem tožene stranke opravljala delo, ki ga skladno z določbo 69. člena ZSV ni mogla oziroma smela opravljati. Z odločbo je bilo le ugotovljeno nezakonito stanje pri toženi stranki in ji naloženo, da naj ga odpravi. Ker je tožena stranka za to nezakonito stanje vedela dosti več kot šest mesecev, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je odpoved nezakonita pravilna.