domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočno končan postopek - vložitev izrednega pravnega sredstva
Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem. Morebitna vložitev izrednega pravnega sredstva ni ovira za nadaljevanje tega postopka. Prav tako ni nobene podlage za to, da bi sodišče tehtalo morebitne posledice za obe pravdni stranki za primer, da bi bila pravnomočna odločitev na Vrhovnem sodišču RS razveljavljena.
Tožnik pravilno navaja, da sama zase samostojna vožnja avtomobila ni taka dejavnost, ki bi se že pojmovno izključevala s ciljem in namenom zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža (233. člen Pravil zdravstvenega zavarovanja). Ustaljena sodna praksa je, da ne gre za zlorabo bolniškega staleža, če delavec v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe gre na pregled k zdravniku, v trgovino ali pelje otroke v šolo ali vrtec oziroma opravlja krajša, razumno pričakovana življenjska opravila, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Glede na to je pravilno njegovo stališče, da bi s samo vožnjo avtomobila storil kršitev iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 le, če bi bil predhodno seznanjen z navodili zdravnika, ki bi vožnjo avtomobila izrecno prepovedovala (zaradi negativnega vpliva na zdravljenje poškodbe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039792
ZPŠOIRSP člen 1, 5, 5/2, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/2. OZ člen 169, 179. ZOR člen 190, 200. ZPP člen 212. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. ZTuj člen 81, 81/2. ZZT člen 3, 6.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odškodninska odgovornost države RS - povračilo škode - denarna odškodnina - pravno priznana škoda - načelo popolne odškodnine - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - državljanstvo - register stalnega prebivalstva - izgubljeni dobiček - status tujca - pavšalni znesek - pravnorelevantna vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane trditve - dolžnost zmanjševanja škode - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - višina odškodnine
Z vidika pravno relevantne vzročne zveze je napačno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi si lahko tožnik zaradi odprave negativnih posledic izbrisa priskrbel ustrezna dovoljenja za legalno prebivanje in delo kot tujec oziroma da si tožnik ni dovolj prizadeval urediti svoj pravni status. Takšna zahteva bi bila z vidika oškodovančeve načelne dolžnosti zmanjševati nastalo škodo, pretirana.
Ker v sodnem postopku za uveljavljanje denarne odškodnine ne velja sistem podeljevanja pavšalne odškodnine in ker odmera odškodnine s strani domačega sodišča ne pomeni gole mehanske uporabe zneska, ki ga je v primerljivi zadevi prisodilo ESČP, sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo zneska 20.000 EUR, ki ga je pritožnikom za nepremoženjsko škodo prisodilo ESČP.
Dejstvo, da sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi ni bila plačana, pritožbeno ni sporno. Na tem mestu je dolžnici glede na prošnjo po obročnem plačilu zneska 819,55 EUR pojasniti, da o obročnem plačilu izterjevane terjatve sodišče ni pristojno odločati. Dolžnica se lahko o tem dogovori le z upnikom.
Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če delodajalec delavcu pravočasne izrabe dopusta dejansko ni omogočil, pri čemer je dokazno breme v zvezi s tem na delodajalcu.
pravočasna pritožba - prepozna pritožba - tek pritožbenega roka
Pritožbeno ni sporno, da je bil dolžniku sklep z dne 11. 6. 2020 vročen dne 30. 6. 2020. Pritožbeni rok se je glede na navedeno iztekel v sredo, dne 8. 7. 2020. Vsled navedenemu je kot pravilen potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pritožba (glede na to, da je vložena priporočeno po pošti), vložena dne 10. 7. 2020, prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038663
ZIZ člen 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vznemirjanje solastnika nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - skupni deli stavbe v etažni lastnini - soglasje etažnih lastnikov za poseg - poseg brez soglasja - poseg v skupne dele - gradbena dela - tehtanje interesov strank - pogoj reverzibilnosti - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - uporaba sile - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Izdaja regulacijske začasne odredbe v primeru, ko vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ni dopustna.
Za izkaz verjetnosti zadostuje že navedba tožnikov, da jim je toženka izrecno izrazila namero, da bo zgradila parkirišča na skupnem delu, in ponujeni dokaz za te navedbe.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša, da je mogoče tožniku očitati premajhno pazljivost, ko je pri merjenju globine jarka hodil preblizu roba, ko je hodil po zgornji, namesto po spodnji, strani jarka in ko med hojo s podplata ni odstranjeval nabrane zemljine. Povsem prepričljiva je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vedel, kakšen je teren (saj je tisti dan tam že hodil), in da je kot dolgoletni gradbeni delavec vedel, da se zemlja na takšnem terenu lepi na čevlje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo prispevek vsake stranke k nastalem škodnem dogodku: odgovornost tožnika 60%, tožene stranke pa 40%.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040082
ZPP člen 8, 115, 116. OZ člen 3, 50, 87, 533, 539, 540, 540/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - opravičeni razlog za zamudo - pravni standard - poslabšanje zdravja - bolezen - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - predlog za preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - ničnost pogodbe - navidezna prodajna pogodba - prikrito darilo - pogodbena določila - učinek pogodbe - oblikovanje zahtevka - svobodno urejanje obligacijskih razmerij - preklic darila - razveza darilne pogodbe - huda nehvaležnost - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - indični dokaz - razlogi za razveljavitev sodbe
Sodišče stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na strankin predlog dovoli, da to dejanje opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP). Kakšne okoliščine so upravičeni vzrok za zamudo, zakon ne določa. Določitev vsebine predpostavke upravičenega vzroka tako pomeni interpretacijo pravnega standarda. Po ustaljeni sodni praksi gre praviloma za takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi. Ob tem je treba upoštevati, da gre za izjemno sredstvo, omejeno le na upravičene primere, saj ima nasprotna stranka pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pravilna presoja ugotovljenih dejstev narekuje presojo, da je navidezna prodajna pogodba prikrivala veljavno darilno pogodbo, ki je bila izpolnjena, zato so brez učinka le tista določila sporne prodajne pogodbe, v katerih se zapisana izjava ne ujema z voljo pogodbenih strank, to pa so le določila o kupnini.
Tožba tožnika je klasična civilnopravna tožba, za katero je pristojno redno sodišče. Tožba ni nesklepčna, saj utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so v njej navedena. Ker stranke svobodno urejajo obligacijska razmerja (3. člen OZ), tudi ni nemogoč hkraten dogovor o darilu in dopustitvi osebne služnosti stanovanja na podarjenem premoženju.
V obravnavani zadevi je že pravnomočno odločeno, da so določbe sporne prodajne pogodbe o kupnini brez pravnega učinka. Toženca zato v pritožbi ne moreta uspeti s ponavljanjem trditev o neprepričljivi dokazni oceni sodišča prve stopnje glede plačila kupnine. Prodajna pogodba je bila med strankami sklenjena zgolj navidezno, da bi se izognile višjim davkom, v resnici pa je tožnik tožencema stanovanje in garažo podaril.
Preklic darila je enostransko oblikovalno upravičenje darovalca, z uresničitvijo katerega doseže razvezo darilne pogodbe. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec darilo obdržal (prvi odstavek 540. člena OZ). Huda nehvaležnost je torej pravni standard, ki ga napolni sodišče v vsakem posameznem primeru, pri čemer mora opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Dogodek, ki predstavlja zatrjevano hudo nehvaležnost, mora tako sodišče umestiti v celoten odnos med strankama darilne pogodbe ter preklic darila ocenjevati v luči vseh okoliščin medsebojnega razmerja.
razdružitev solastne nepremičnine - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga
Glede na določbo prvega odstavka 81. člena ZPP (spremenjenega z ZPP-E) in glede na to, da z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel ob smrti, pri čemer pravice in obveznosti na dediča preidejo ipso iure, brez posebnega pravnega akta (132. člen ZD), pritožnik utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti v predlogu, saj se lahko postopek vodi zoper dediče pokojnega, tudi če po njem še ni bilo zapuščinskega postopka oziroma še ni bil izdan sklep o dedovanju.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - začasna ureditev spornega razmerja - sodno varstvo - varovanje (ne)obstoječega stanja - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ob odsotnosti pogojev za izdajo začasne odredbe gre za namen, ki mu sodišče ne sme dati pravnega varstva. Regulacijska začasna odredba ni sredstvo za pospešitev postopka ali za zagotovitev hitrejšega sodnega varstva.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52.
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada in stroški izvedenca - povračilo potnih stroškov - narok na kraju samem - obseg opravljenega dela - odmera stroškov izvedenca - znižanje nagrade - stroški postopka
Izvedenec ima med drugim tudi pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za svoje delo v obsegu, kot ga je dejansko opravil.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041401
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 179. člena ZDR-1 v povezavi s 131. členom OZ odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel ob dvigu 19 do 22-kilogramskega zabojnika. Tožbeni zahtevek je pravilno zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal, da bi bila ugotovljena kila na levi strani ingvinalnega predela posledica spornega dviga, saj je imel kilo na tem mestu že v preteklem letu.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost - stvarna pristojnost - standard obrazloženosti odločbe - bistvena kršitev - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom očitno opravilo tako imenovano korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, vendar iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razumljivi in zadostni razlogi za postopanje po tej določbi. Ni namreč opredeljenih razlogov o očitnosti prenizko navedene vrednosti spornega predmeta in tudi ne razlogov, zakaj naj bi bil tožnikov interes za uspeh v pravdi ob nedenarnem zahtevku preprosto kar enak že ocenjeni vrednosti obeh nepremičnin.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 114, 157.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - izvedensko mnenje - mobilni telefoni - vpliv na pravilnost rezultatov preizkusa
Prvostopenjsko sodišče je upoštevajoč zaključke izvedenca v izvedenskem mnenju in v dopolnitvi izvedenskega mnenja, v katerih je izvedenec svoje ugotovitve in zaključke podrobno ter strokovno argumentirano obrazložil, utemeljeno zaključilo, da mobilni telefoni, radijski postaji TETRA in GPS oddajnik v konkretnem primeru niso vplivali na rezultat preizkusa alkoholiziranosti.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - prikrajšanje nujnega deleža
ZD v 28. členu določa način izračuna nujnega deleža, v 34. členu pa, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža v zapuščino vrnejo darila v obsegu, kolikor je potrebno, da se prikrajšani nujni delež dopolni, pri čemer pa se pri ugotavljanju ali je šlo za prikrajšanje nujnega deleža upošteva tudi vrednost daril nujnemu dediču. Zato pa je ob spornosti dejstev o obsegu zapuščine, ki so ob sporni vrednosti daril zapustnice obema dedinjama pomembna za ugotovitev, ali je z darilom zapustnice pritožnici bil nujni delež sodedinje prikrajšan in če je, v kolikšnem delu je zato potrebna njegova vrnitev v zapuščino, sodedinjina pravica manj verjetna.
Tudi če bi se izkazalo, da je bila kupna pogodba, sklenjena 1996, nična, priposestvovanje po sodni praksi in teoriji ne bi bilo izključeno. Veljavnost pravnega posla namreč ni predpostavka dobrovernosti posesti lastniškega posestnika: dobroverna lastniška posest lahko temelji tudi na izpodbojnem ali ničnem pravnem poslu. Priposestvovanje izpodbojnost in ničnost pravnega posla sanira.
obdelava osebnih podatkov - odškodninska odgovornost
Toženec je imel pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v drugem odstavku 151.člena ZEKom-1, zato za tožniku nastalo zatrjevano škodo ni odškodninsko odgovoren.