domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Ob zgoraj navedenih dejanskih ugotovitvah je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti zahtevka tožeče stranka na podlagi 30. člena Stanovanjskega zakona, 68. člena Stvarnopravnega zakonika in 197. člena Obligacijskega zakonika pravilen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041401
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 179. člena ZDR-1 v povezavi s 131. členom OZ odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel ob dvigu 19 do 22-kilogramskega zabojnika. Tožbeni zahtevek je pravilno zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal, da bi bila ugotovljena kila na levi strani ingvinalnega predela posledica spornega dviga, saj je imel kilo na tem mestu že v preteklem letu.
vabilo stranki na narok - nepristop stranke na narok - zavrnitev dokaza - zapisnik o naroku
Pravilno vabljeni toženec se ni odzval sodnemu vabilu na narok, na katerem naj bi bilo opravljeno zaslišanje obeh strank. Sodišče tožencu v nadaljevanju postopka na podlagi 285. člena ZPP ni bilo dolžno dajati napotkov za opravo procesnih aktivnosti glede njegovega zaslišanja, saj je toženec priložnost za učinkovitejše varstvo svojih pravic že izgubil ter je zato glavno obravnavo upravičeno zaključilo brez njegovega zaslišanja.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela
Za vprašanje transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas je odločilna faza sklenitve (in ne prenehanja) pogodbe in v zvezi s tem vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zaradi zakonitega razloga, ki je dejansko obstajal v času njene sklenitve.
Sodišče prve stopnje je zaključek o nedokazanosti zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas utemeljilo predvsem na okoliščini, da je prvotožena stranka tožnika s sklenitvijo takšne pogodbe želela preizkusiti. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tožnik tega sploh ni zatrjeval, temveč je nezakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri prvotoženi stranki utemeljeval z navedbo, da potreba po njegovem delu ni bila le začasna. Glede na to je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo svoje stališče o nezakonitosti razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas na ugotovitev, da je šlo v resnici za poskusno delo.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša, da je mogoče tožniku očitati premajhno pazljivost, ko je pri merjenju globine jarka hodil preblizu roba, ko je hodil po zgornji, namesto po spodnji, strani jarka in ko med hojo s podplata ni odstranjeval nabrane zemljine. Povsem prepričljiva je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vedel, kakšen je teren (saj je tisti dan tam že hodil), in da je kot dolgoletni gradbeni delavec vedel, da se zemlja na takšnem terenu lepi na čevlje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo prispevek vsake stranke k nastalem škodnem dogodku: odgovornost tožnika 60%, tožene stranke pa 40%.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - napaka izdelka - vzročna zveza - odgovornost proizvajalca - mejni prag zadostne verjetnosti - odgovornost za škodo - ekskulpacijski razlog - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izdelek - vgrajena kolčna proteza Profemur-Z imela napako in da je do zloma prišlo zaradi neustreznega materiala. Kolčna proteza ni ustrezala varnemu izdelku, saj njegova varnost ni bila takšna, kot jo je tožnik upravičeno pričakoval.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost - stvarna pristojnost - standard obrazloženosti odločbe - bistvena kršitev - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom očitno opravilo tako imenovano korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, vendar iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razumljivi in zadostni razlogi za postopanje po tej določbi. Ni namreč opredeljenih razlogov o očitnosti prenizko navedene vrednosti spornega predmeta in tudi ne razlogov, zakaj naj bi bil tožnikov interes za uspeh v pravdi ob nedenarnem zahtevku preprosto kar enak že ocenjeni vrednosti obeh nepremičnin.
KZ-1 člen 49, 49/2, 82, 82/3, 135, 135/1, 158, 158/1, 158/3, 167, 168, 168/2. ZKP člen 372, 372-5, 509. URS člen 15, 15/3, 35, 37, 39.
razžalitev - kaznivo dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe - elektronska pošta - zasebna komunikacija - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - načelo sorazmernosti - resna kritika - namen zaničevanja - kritika ad personam - zloraba pravice - grožnja - resnost grožnje - zakonska rehabilitacija - izbris iz kazenske evidence - pogoji za izbris - domneva nedolžnosti
Iz vsebine komunikacije ne izhaja nikakršna resna kritika ali ocena oškodovankinega dela, ki bi lahko bila v javnem interesu, temveč je vsebina e-mail korespondence v celoti in izključno sestavljena iz hudih žaljivk in vulgarnih psovk ter groženj oškodovanki kot sodnici, a na izrazito osebni ravni (ad personam) – izražene vrednostne sodbe se primarno nanašajo na oškodovanko kot osebo, na njene osebnostne lastnosti, in ne na njena stališča ali ravnanja (ad rem). Iz vsebine obdolženčevih izjav je očitno, da je bil njegov izključni namen zaničevati in vznemirjati sodnico, torej izvesti osebni napad nanjo, pri katerem je bil predmet sojenja v problematizirani kazenski zadevi in njenega sodniškega dela povsem potisnjen v ozadje.
Učinki zakonske rehabilitacije – za razliko od sodne rehabilitacije – nastopijo na podlagi samega zakona, ne pa šele z izbrisom, zato je obsojenec rehabilitiran v trenutku, ko stečejo pogoji za zakonsko rehabilitacijo in zakonska rehabilitacija nastopi, četudi obsodba (še) ni fizično izbrisana iz evidence. Posledično mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, če so izpolnjeni zakonski pogoji za izbris obsodbe in v tem primeru sodbe ne sme upoštevati, ne glede na to, ali je obsodba iz kazenske evidence že izbrisana ali ne, saj v nasprotnem primeru krši domnevo nedolžnosti.
Ko se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je po 193. členu OZ treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti. V primeru, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Za obseg vračanja je torej ključen dan, ko je pridobitelj postal slaboveren.
Tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, da je bil dogovor za pravno svetovanje za spremembo namembnosti njegovih parcel tak, da toženec dobi še denarno nagrado poleg dogovorjenih parcel in v primeru neuspeha, mora ta denar vrniti. Za dogovorjene parcele pa sta se stranki dogovorili za razvezo pogodbe.
pravočasna pritožba - prepozna pritožba - tek pritožbenega roka
Pritožbeno ni sporno, da je bil dolžniku sklep z dne 11. 6. 2020 vročen dne 30. 6. 2020. Pritožbeni rok se je glede na navedeno iztekel v sredo, dne 8. 7. 2020. Vsled navedenemu je kot pravilen potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pritožba (glede na to, da je vložena priporočeno po pošti), vložena dne 10. 7. 2020, prepozna.
narok za glavno obravnavo - narok v odsotnosti tožene stranke - epidemija
Neutemeljeni so očitki, da sodišče naroka za glavno obravnavo 20. 5. 2020, po zaključku katerega je izdalo tudi izpodbijano sodbo, ne bi smelo opraviti. Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ki je veljala v času opravljenega naroka, je v 1.a točki določala, da od 5. 5. 2020 vsa sodišča opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja tudi v nenujnih zadevah.
Tudi če bi se izkazalo, da je bila kupna pogodba, sklenjena 1996, nična, priposestvovanje po sodni praksi in teoriji ne bi bilo izključeno. Veljavnost pravnega posla namreč ni predpostavka dobrovernosti posesti lastniškega posestnika: dobroverna lastniška posest lahko temelji tudi na izpodbojnem ali ničnem pravnem poslu. Priposestvovanje izpodbojnost in ničnost pravnega posla sanira.
obdelava osebnih podatkov - odškodninska odgovornost
Toženec je imel pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v drugem odstavku 151.člena ZEKom-1, zato za tožniku nastalo zatrjevano škodo ni odškodninsko odgovoren.
razdružitev solastne nepremičnine - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga
Glede na določbo prvega odstavka 81. člena ZPP (spremenjenega z ZPP-E) in glede na to, da z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel ob smrti, pri čemer pravice in obveznosti na dediča preidejo ipso iure, brez posebnega pravnega akta (132. člen ZD), pritožnik utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti v predlogu, saj se lahko postopek vodi zoper dediče pokojnega, tudi če po njem še ni bilo zapuščinskega postopka oziroma še ni bil izdan sklep o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038663
ZIZ člen 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vznemirjanje solastnika nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - skupni deli stavbe v etažni lastnini - soglasje etažnih lastnikov za poseg - poseg brez soglasja - poseg v skupne dele - gradbena dela - tehtanje interesov strank - pogoj reverzibilnosti - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - uporaba sile - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Izdaja regulacijske začasne odredbe v primeru, ko vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ni dopustna.
Za izkaz verjetnosti zadostuje že navedba tožnikov, da jim je toženka izrecno izrazila namero, da bo zgradila parkirišča na skupnem delu, in ponujeni dokaz za te navedbe.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52.
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada in stroški izvedenca - povračilo potnih stroškov - narok na kraju samem - obseg opravljenega dela - odmera stroškov izvedenca - znižanje nagrade - stroški postopka
Izvedenec ima med drugim tudi pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za svoje delo v obsegu, kot ga je dejansko opravil.