pravočasna pritožba - prepozna pritožba - tek pritožbenega roka
Pritožbeno ni sporno, da je bil dolžniku sklep z dne 11. 6. 2020 vročen dne 30. 6. 2020. Pritožbeni rok se je glede na navedeno iztekel v sredo, dne 8. 7. 2020. Vsled navedenemu je kot pravilen potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pritožba (glede na to, da je vložena priporočeno po pošti), vložena dne 10. 7. 2020, prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038663
ZIZ člen 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vznemirjanje solastnika nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - skupni deli stavbe v etažni lastnini - soglasje etažnih lastnikov za poseg - poseg brez soglasja - poseg v skupne dele - gradbena dela - tehtanje interesov strank - pogoj reverzibilnosti - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - uporaba sile - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Izdaja regulacijske začasne odredbe v primeru, ko vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ni dopustna.
Za izkaz verjetnosti zadostuje že navedba tožnikov, da jim je toženka izrecno izrazila namero, da bo zgradila parkirišča na skupnem delu, in ponujeni dokaz za te navedbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040082
ZPP člen 8, 115, 116. OZ člen 3, 50, 87, 533, 539, 540, 540/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - opravičeni razlog za zamudo - pravni standard - poslabšanje zdravja - bolezen - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - predlog za preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - ničnost pogodbe - navidezna prodajna pogodba - prikrito darilo - pogodbena določila - učinek pogodbe - oblikovanje zahtevka - svobodno urejanje obligacijskih razmerij - preklic darila - razveza darilne pogodbe - huda nehvaležnost - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - indični dokaz - razlogi za razveljavitev sodbe
Sodišče stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na strankin predlog dovoli, da to dejanje opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP). Kakšne okoliščine so upravičeni vzrok za zamudo, zakon ne določa. Določitev vsebine predpostavke upravičenega vzroka tako pomeni interpretacijo pravnega standarda. Po ustaljeni sodni praksi gre praviloma za takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi. Ob tem je treba upoštevati, da gre za izjemno sredstvo, omejeno le na upravičene primere, saj ima nasprotna stranka pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pravilna presoja ugotovljenih dejstev narekuje presojo, da je navidezna prodajna pogodba prikrivala veljavno darilno pogodbo, ki je bila izpolnjena, zato so brez učinka le tista določila sporne prodajne pogodbe, v katerih se zapisana izjava ne ujema z voljo pogodbenih strank, to pa so le določila o kupnini.
Tožba tožnika je klasična civilnopravna tožba, za katero je pristojno redno sodišče. Tožba ni nesklepčna, saj utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so v njej navedena. Ker stranke svobodno urejajo obligacijska razmerja (3. člen OZ), tudi ni nemogoč hkraten dogovor o darilu in dopustitvi osebne služnosti stanovanja na podarjenem premoženju.
V obravnavani zadevi je že pravnomočno odločeno, da so določbe sporne prodajne pogodbe o kupnini brez pravnega učinka. Toženca zato v pritožbi ne moreta uspeti s ponavljanjem trditev o neprepričljivi dokazni oceni sodišča prve stopnje glede plačila kupnine. Prodajna pogodba je bila med strankami sklenjena zgolj navidezno, da bi se izognile višjim davkom, v resnici pa je tožnik tožencema stanovanje in garažo podaril.
Preklic darila je enostransko oblikovalno upravičenje darovalca, z uresničitvijo katerega doseže razvezo darilne pogodbe. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec darilo obdržal (prvi odstavek 540. člena OZ). Huda nehvaležnost je torej pravni standard, ki ga napolni sodišče v vsakem posameznem primeru, pri čemer mora opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Dogodek, ki predstavlja zatrjevano hudo nehvaležnost, mora tako sodišče umestiti v celoten odnos med strankama darilne pogodbe ter preklic darila ocenjevati v luči vseh okoliščin medsebojnega razmerja.
Ko se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je po 193. členu OZ treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti. V primeru, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Za obseg vračanja je torej ključen dan, ko je pridobitelj postal slaboveren.
Tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, da je bil dogovor za pravno svetovanje za spremembo namembnosti njegovih parcel tak, da toženec dobi še denarno nagrado poleg dogovorjenih parcel in v primeru neuspeha, mora ta denar vrniti. Za dogovorjene parcele pa sta se stranki dogovorili za razvezo pogodbe.
Dejstvo, da sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi ni bila plačana, pritožbeno ni sporno. Na tem mestu je dolžnici glede na prošnjo po obročnem plačilu zneska 819,55 EUR pojasniti, da o obročnem plačilu izterjevane terjatve sodišče ni pristojno odločati. Dolžnica se lahko o tem dogovori le z upnikom.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela
Za vprašanje transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas je odločilna faza sklenitve (in ne prenehanja) pogodbe in v zvezi s tem vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zaradi zakonitega razloga, ki je dejansko obstajal v času njene sklenitve.
Sodišče prve stopnje je zaključek o nedokazanosti zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas utemeljilo predvsem na okoliščini, da je prvotožena stranka tožnika s sklenitvijo takšne pogodbe želela preizkusiti. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tožnik tega sploh ni zatrjeval, temveč je nezakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri prvotoženi stranki utemeljeval z navedbo, da potreba po njegovem delu ni bila le začasna. Glede na to je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo svoje stališče o nezakonitosti razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas na ugotovitev, da je šlo v resnici za poskusno delo.
Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če delodajalec delavcu pravočasne izrabe dopusta dejansko ni omogočil, pri čemer je dokazno breme v zvezi s tem na delodajalcu.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - napaka izdelka - vzročna zveza - odgovornost proizvajalca - mejni prag zadostne verjetnosti - odgovornost za škodo - ekskulpacijski razlog - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izdelek - vgrajena kolčna proteza Profemur-Z imela napako in da je do zloma prišlo zaradi neustreznega materiala. Kolčna proteza ni ustrezala varnemu izdelku, saj njegova varnost ni bila takšna, kot jo je tožnik upravičeno pričakoval.
odločanje o tožbenem zahtevku - izdaja sklepa o izvršbi - izrek sodbe - izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu - sprememba določbe zakona - obravnavanje glavne stvari - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na spremenjeni 436. člen ZPP, ki v novem drugem odstavku določa, da se plačilni nalog (sklep o izvršbi) v primeru obrazloženega ugovora razveljavi, nato pa sodišče začne z obravnavanjem glavne stvari v pravdnem postopku (hkrati je bil črtan prejšnji tretji odstavek 436. člena ZPP), sodišču ni več treba odločiti o usodi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine.
V opisanem položaju je tožničina navedba, da naj ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi, smiselno pomenila zgolj to, da tožnica vztraja pri tožbenem zahtevku, ki je bil postavljen že v predlogu za izvršbo oziroma, da sodišče tožencu naloži plačilo terjatve, kot je bila opredeljena v predlogu za izvršbo in kot jo je sodišče že „prisodilo“ tožnici v razveljavljenem sklepu o izvršbi. To pomeni, da se je tožnica ves čas postopka (sprva izvršilnega, nato pravdnega) zavzemala za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot je bil postavljen v predlogu za izvršbo.
razdružitev solastne nepremičnine - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga
Glede na določbo prvega odstavka 81. člena ZPP (spremenjenega z ZPP-E) in glede na to, da z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel ob smrti, pri čemer pravice in obveznosti na dediča preidejo ipso iure, brez posebnega pravnega akta (132. člen ZD), pritožnik utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti v predlogu, saj se lahko postopek vodi zoper dediče pokojnega, tudi če po njem še ni bilo zapuščinskega postopka oziroma še ni bil izdan sklep o dedovanju.
tržna vrednost nepremičnine - ocenjena vrednost v množičnem vrednotenju nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pravilno pojasnilo, da v izvršilnem postopku ne morejo biti upoštevne vrednosti, določene po modelu množičnega vrednotenja, saj sta namen in metoda množičnega vrednotenja nepremičnin drugačni kot v izvršilnem postopku, kjer se s sodnimi cenilci ugotavlja tržna vrednost upoštevaje vse konkretne lastnosti posamezne nepremičnine.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - začasna ureditev spornega razmerja - sodno varstvo - varovanje (ne)obstoječega stanja - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ob odsotnosti pogojev za izdajo začasne odredbe gre za namen, ki mu sodišče ne sme dati pravnega varstva. Regulacijska začasna odredba ni sredstvo za pospešitev postopka ali za zagotovitev hitrejšega sodnega varstva.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. ZVZD-1 člen 38, 38/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenih okoliščinah, da je bil tožnik ob prejemu izredne odpovedi star 61 let in je pri toženi stranki izpolnil 32 let delovne dobe, da je bil v obdobju od 1. 6. 2018 do 23. 7. 2018 zaposlen pri drugem delodajalcu, nato pa je v obdobju od 24. 7. 2018 do 4. 2. 2020 prejemal nadomestilo za primer brezposelnosti, ter glede na primerljive zadeve iz sodne prakse (glej npr. sodbo VSRS VIII Ips 236/2017 z dne 30. 5. 2018), denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini 16 povprečnih plač odmerilo v previsokem znesku. Predvsem ob upoštevanju ugotovitve, da je tožnik v pretežnem delu obdobja od prejema nezakonite odpovedi (19. 5. 2018) do starostne upokojitve (4. 2. 2020) prejemal bodisi plačo bodisi nadomestilo za primer brezposelnosti, ustrezno denarno povračilo znaša 10 povprečnih plač,.
sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo - izbris družbe iz sodnega registra - obstoj upnika
Sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ ugotavlja, da se izpodbijana odločitev nanaša na osebo, ki v času ugovornega postopka ni več obstajala in je tako izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo po 11. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Iz podatkov spisa ter evidenc AJPES namreč izhaja, da je bila družba D., matična št. ..., izbrisana iz sodnega registra dne 31. 5. 2019 in tako v času odločanja sodišča prve stopnje ni več obstajala.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 156, 156/1. URS člen 15, 15/3, 22, 38, 38/1. ZBan-1 člen 214.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - nujno preiskovalno dejanje - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - standard obrazloženosti - test sorazmernosti - razlogi za sum - informacijska zasebnost - doktrina neizogibnega odkritja - ponovljivost dokaza - pranje denarja - dokazi, pridobljeni v tujini
Preiskovalna sodnica je presojala zahtevo za izločitev dokazov in ob upoštevanju doktrine neizogibnega odkritja sprejela zakonito in pravilno odločitev. Gre namreč za specifično situacijo, ko je procesno gradivo, ki se išče s preiskovalnim ukrepom, na voljo tudi po tem, ko se to procesno gradivo že pridobi. Gre za ponovljive dokaze, kjer bi tožilstvo do istih podatkov neizogibno prišlo tudi z vložitvijo enakega predloga, po drugi, od te neodvisni poti, kadarkoli v postopku, s predložitvijo nove odredbe po 156. členu ZKP. To pa odpira pot do doktrine neizogibnega odkritja, ki jo sprejema tudi slovenska sodna praksa. Ker gre torej za ponovljive dokaze, je tako v nasprotju z logiko in zdravo pametjo, da bi v obravnavanem primeru, po mnenju pritožnika sporno pridobljene dokaze iz sodnega spisa izločili.
Po oceni pritožbenega sodišča je sprejemljiva obrazložitev preiskovalne sodnice, da zahtevani bančni podatki ne presegajo okvira preiskovanja, kar je utemeljeno s testom sorazmernosti, upoštevajoč specifiko očitanega kaznivega dejanja pranja denarja. Podatki, ki so potrebni za izvedbo kazenskega postopka in utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku, so konkretizirani v izreku odredbe, pri čemer gre za nujno preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku, kar je potrebno ocenjevati v kontekstu celotne obrazložitve izpodbijanih odredb.
Pritožbeno sodišče glede na teoretična in judicirana stališča meni, da je v zvezi s presojo zakonitosti pridobljene dokumentacije potrebno ugotoviti, da se A. A. kot odvetnik in prokurist družbe Q. kljub danim opozorilom v zvezi s privilegijem kot odvetnik ni odpovedal pričanju v tej kazenski zadevi, še več, izrecno je navedel, da ne uveljavlja pravice do zavrnitve pričanja. Strinjati se je z odločitvijo preiskovalne sodnice o zavrnitvi izločitve zapisnika o zaslišanju te priče, ker je bila priča zaslišana v skladu s kazensko-procesno zakonodajo Kneževine Lichtenstein, pridobljen dokaz pa ni v nasprotju z Ustavo RS, na podlagi teorije neizogibnega odkritja pa tudi ni mogoče sprejeti pritožnikovega stališča, da je bila dokumentacija, zasežena odvetniku in prokuristu družbe Q., pridobljena nezakonito.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - prikrajšanje nujnega deleža
ZD v 28. členu določa način izračuna nujnega deleža, v 34. členu pa, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža v zapuščino vrnejo darila v obsegu, kolikor je potrebno, da se prikrajšani nujni delež dopolni, pri čemer pa se pri ugotavljanju ali je šlo za prikrajšanje nujnega deleža upošteva tudi vrednost daril nujnemu dediču. Zato pa je ob spornosti dejstev o obsegu zapuščine, ki so ob sporni vrednosti daril zapustnice obema dedinjama pomembna za ugotovitev, ali je z darilom zapustnice pritožnici bil nujni delež sodedinje prikrajšan in če je, v kolikšnem delu je zato potrebna njegova vrnitev v zapuščino, sodedinjina pravica manj verjetna.
vabilo stranki na narok - nepristop stranke na narok - zavrnitev dokaza - zapisnik o naroku
Pravilno vabljeni toženec se ni odzval sodnemu vabilu na narok, na katerem naj bi bilo opravljeno zaslišanje obeh strank. Sodišče tožencu v nadaljevanju postopka na podlagi 285. člena ZPP ni bilo dolžno dajati napotkov za opravo procesnih aktivnosti glede njegovega zaslišanja, saj je toženec priložnost za učinkovitejše varstvo svojih pravic že izgubil ter je zato glavno obravnavo upravičeno zaključilo brez njegovega zaslišanja.