ZPP člen 4, 339, 339/2-8, 339/2-10, 451, 452, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 427, 427/4. URS člen 22, 23.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevzem dolga - konkludentna privolitev v prevzem dolga - sporno dejansko stanje - izrecna zahteva za izvedbo naroka - neizvedba naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je izvedbo naroka izrecno zahtevala v svoji pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2019 (red. št. 16 spisa), zato nikakor niso bili podani pogoji za odločanje brez naroka iz prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP. Ker ga sodišče prve stopnje ni razpisalo, je tako izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Nadalje pa je prenagljen zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi časovne oddaljenosti med obvestilom tožeči stranki o spornem prevzemu dolga družbe A., d. o. o.. s strani tožene stranke konce leta 2017 ter vložitvijo predloga za izvršbo zoper toženo stranko v tej zadevi marca 2019, slednjega ni mogoče šteti kot konkludentne privolitve tožeče stranke v smislu določb 427. člena OZ. Tožeči stranki namreč ni bil postavljen rok za privolitev v skladu s četrtim odstavkom 427. člena OZ, pri čemer je sodišče prve stopnje (kot smiselno izpostavlja pritožba) spregledalo, da je tožeča stranka trdila (in tudi hotela dokazati), da naj bi med pravdnima strankama skozi celotno leto 2018 potekala (ustna) komunikacija v zvezi z zatrjevanim prevzemom dolga v smeri, da je ta še vedno aktualen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039613
URS člen 29.. KZ-1 člen 187, 187/1, 187/2.. ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - kolizija interesov med soobdolženci - pravica do zaslišanja obremenilne priče - privilegij zoper samoobtožbo - varstvo ustavnih pravic - dokazna ocena - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku
Sodišče je obdolženčev privilegij zoper samoobtožbo dolžno upoštevati vselej in brez omejitev, vendar pa zaradi tega soobdolženci ne smejo biti prikrajšani za pravico, da postavljajo vprašanja soobdolžencu, ki jih obremenjuje, četudi iz objektivno opravičljivih razlogov med postopkom ne morejo uveljavljati tega ustavnega jamstva. Pravica do zaslišanja in izpodbijanja obremenilnih prič ni absolutna in obrambi ne daje neomejenih možnosti, da vselej in brez omejitev na glavni obravnavi doseže tako zaslišanje. Če obdolženec nikoli v postopku ni imel možnosti, da zasliši obremenilno pričo (ali soobdolženca, kot v konkretnem primeru), to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravic obrambe.
Obsodilna sodba, kadar obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se ne sme izključno ali odločilno opirati na njihove izpovedbe. Za dokaz, ki je v pomembni meri podlaga za obsodilno sodbo, gre tudi tedaj, kadar je sodišče, ki je sodbo izreklo, ostale dokaze presojalo predvsem iz vidika, ali potrjujejo sporne izjave obremenilnih prič.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039863
OZ člen 190, 198, 346. SPZ člen 66.
plačilo uporabnine - nadomestilo za uporabo solastne nepremičnine - zamenjava ključavnice - solastnik nepremičnine - stanovanjska hiša - upravičenja solastnika - pravica solastnika do posesti - pravica do uporabe solastne nepremičnine - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - prikrajšanje - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - prostovoljna opustitev uporabe solastne stvari - razlog za izselitev iz stanovanjske hiše - družinsko nasilje - fizično nasilje - psihično nasilje - gluha oseba - ogroženost v družini - delitev solastnega premoženja - izročitev ključev - zastaranje tožbenega zahtevka - splošni zastaralni rok - nepremagljive ovire - zadržanje zastaranja
Solastnik ima pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (66. člen SPZ). Če solastnik solastne stvari ne more uporabljati, ker mu je bila souporaba onemogočena, mu pripada pravica do uporabnine. Gre za primer prikrajšanja, urejen v 198. členu OZ, ki ga je skladno s sodno prakso treba razlagati skupaj s 190. členom OZ. Prikrajšanje mora biti konkretno in realno, prikrajšani pa vanj ne sme privoliti. Če se solastnik prostovoljno odpove uporabi svoje nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen.
Stališče sodne prakse je, da je solastnik, ki solastno nepremičnino zapusti zaradi okoliščin, zaradi katerih mu je onemogočena njena uporaba, med katere spada tudi nasilje solastnika, neupravičeno prikrajšan, zato je do plačila uporabnine upravičen, tudi če souporabe ni izrecno zahteval.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039546
KZ-1 člen 32, 32/1, 32/2, 49, 190, 190/1, 190/2. DZ člen 143, 143/1. ZNP-1 člen 93, 93/1, 100. URS člen 22, 29, 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12, 12/1. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 3. ZKP člen 15, 18, 18/1, 23, 23/1, 65, 65/3, 354, 354/2, 359, 359/1, 359/1-1.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - odvzem mladoletne osebe - opis kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - dokončanje kaznivega dejanja - izvršitvene oblike dejanja - izključitev protipravnosti - načelo največje otrokove koristi - pravnomočna sodna odločba - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka - izjemne okoliščine - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - volja otroka - upoštevanje otrokovih želja - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravila dokazovanja - načelo proste presoje dokazov - dokazi, izvedeni v drugem postopku - ocena verodostojnosti priče - skrajna sila - pooblaščenec mladoletne oškodovanke
V izjemnih okoliščinah lahko pride do kolizije med spoštovanjem pravnomočne sodne odločbe in načelom največje otrokove koristi. Kazensko sodišče mora v takem primeru glede na vsebino ustavno varovanih vrednot in glede na okoliščine vsakega posameznega primera presoditi, kateri ustavno varovani vrednoti je treba dati večjo vrednost. Staršu, ki je glede na okoliščine posameznega primera ravnal v otrokovo največjo korist, ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, katerega sankcioniranju je namenjeno kaznivo dejanje iz prvega odstavka 190. člena KZ-1.
Za sodne odločbe, izdane v pravdnem in nepravdnem postopku v razmerjih med starši in otroki, se predpostavlja, da varujejo načelo največje koristi otroka; le v izjemnih okoliščinah lahko dejanski, novo nastali interesi otroka, prevladajo že ugotovljene največje koristi otroka. Obramba novonastalih koristi otroka ali izjemnih okoliščin, ki niso bile že predmet presoje sodišča v pravdnem postopku glede otrokovih največjih koristi, ni uspela izkazati, zato je sodišče prve stopnje glede na vsebino ustavno varovanih vrednot in glede na okoliščine predmetnega primera utemeljeno in pravilno presodilo, da obdolženec z očitanim ravnanjem ni ravnal v največjo korist otroka ter da zaradi slednjega ni izključena protipravnost njegovega ravnanja.
predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - dopustitev stranske intervencije - stranski intervenient - obvestitev drugega o pravdi - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - pravni interes stranskega intervenienta - povzročitelj škode - plačilo odškodnine - regresni zahtevek - regresna obveznost zavarovanca
Interes, da se lahko nekdo pridruži eni od strank kot stranski intervenient, mora biti pravni in dolžnost stranskega intervenienta je, da ob priglasitvi stranske intervencije obrazloži obstoj predpostavk za dopustnost stranske intervencije. To velja tudi, če pravdne stranke ne nasprotujejo vstopu stranskega intervenienta v pravdo, saj lahko sodišče tudi brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta (prvi odstavek 200. člena ZPP). Pravni interes za intervencijo v pravdi je podan, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj, interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in tisto od strank, kateri se želi pridružiti.
spor majhne vrednosti - izjema od obligatornosti glavne obravnave
V sporu majhne vrednosti je tako imenovano načelo obligatornosti (nujnosti) glavne obravnave omiljeno. Postopkovna pravila v sporu majhne vrednosti tako določajo, da lahko sodišče o zadevi odloči brez razpisa (izvedbe) naroka, če po prejemu vlog ugotovi, da med pravdnimi strankami dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala (glej prvi odstavek 454. člena ZPP). Enako lahko ravna tudi v primeru, če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in nobena izmed strank ni zahtevala izvedbe naroka (glej drugi odstavek 454. člena ZPP).
izvršilni stroški dolžnika - nadaljnji izvršilni stroški - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja
Načelo vestnosti in poštenja izraža samoomejevanje (omejitev svobodnega ravnanja) skozi obveznost, da si stranki ne prizadevata le za uresničenje svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke; tukaj dolžnik tudi za interes upnika po učinkoviti izvršbi. Dolžnikovo ravnanje izbire predmetov izvršbe je bilo po pojasnjenem opravljeno s ciljem, da ta ne bi bila učinkovita, saj so bili s strani dolžnika zavestno izbrani predmeti, za katere je vedel, da zanje obstaja ovira. Sankcija za kršitev načela vestnostni in poštenja je stroškovna. Dolžnik mora upniku povrniti za izvršbo potrebne stroške, ki jih je sam povzročil (peti odstavek odstavek 38. člena ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00041930
KZ-1-UPB2 člen 48.a, 49, 49/1, 308, 308/3.. ZKP-UPB8 člen 8, 8/1, 8/2, 18, 18/1, 233, 233/1, 233/3, 355, 355/2.
pravica do uporabe svojega jezika - sodni tolmač - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Na zaslišanju pred dežurno preiskovalno sodnico dne 10.10.2018 kot tolmač za srbski jezik sodeloval F. I., na zaslišanju pa je bil navzoč tudi tedanji obtoženkin zagovornik po uradni dolžnosti. Pritožnik ima sicer prav, da navedeni tolmač tedaj ni bil vpisan v seznam stalnih sodnih tolmačev, zaradi česar se je sodišče poslužilo določbe 233. člena ZKP in F. I., ki ni bil zaprisežen sodni tolmač, pred zaslišanjem zapriseglo. Sodišče prve stopnje s tem ni prekršilo nobene postopkovne določbe, zlasti upoštevaje dejstvo, da je šlo za nujna preiskovalna dejanja, ko je bila obtoženki že odvzeta prostost, Ker je tudi z vpogledom v zapisnik o zaslišanju obtoženke pred preiskovalno sodnico razvidno, da obtoženkin tedanji zagovornik nikakršnih pripomb v zvezi z uporabo jezika ni imel, pa tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da med akterji zaslišanja ni prišlo do nikakršnega komunikacijskega šuma, o pravilnosti zaslišanja in razločnosti ter razumljivosti komunikacije ni nikakršnih pomislekov.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 114, 157.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - izvedensko mnenje - mobilni telefoni - vpliv na pravilnost rezultatov preizkusa
Prvostopenjsko sodišče je upoštevajoč zaključke izvedenca v izvedenskem mnenju in v dopolnitvi izvedenskega mnenja, v katerih je izvedenec svoje ugotovitve in zaključke podrobno ter strokovno argumentirano obrazložil, utemeljeno zaključilo, da mobilni telefoni, radijski postaji TETRA in GPS oddajnik v konkretnem primeru niso vplivali na rezultat preizkusa alkoholiziranosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041401
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 179. člena ZDR-1 v povezavi s 131. členom OZ odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel ob dvigu 19 do 22-kilogramskega zabojnika. Tožbeni zahtevek je pravilno zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal, da bi bila ugotovljena kila na levi strani ingvinalnega predela posledica spornega dviga, saj je imel kilo na tem mestu že v preteklem letu.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 156, 156/1. URS člen 15, 15/3, 22, 38, 38/1. ZBan-1 člen 214.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - nujno preiskovalno dejanje - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - standard obrazloženosti - test sorazmernosti - razlogi za sum - informacijska zasebnost - doktrina neizogibnega odkritja - ponovljivost dokaza - pranje denarja - dokazi, pridobljeni v tujini
Preiskovalna sodnica je presojala zahtevo za izločitev dokazov in ob upoštevanju doktrine neizogibnega odkritja sprejela zakonito in pravilno odločitev. Gre namreč za specifično situacijo, ko je procesno gradivo, ki se išče s preiskovalnim ukrepom, na voljo tudi po tem, ko se to procesno gradivo že pridobi. Gre za ponovljive dokaze, kjer bi tožilstvo do istih podatkov neizogibno prišlo tudi z vložitvijo enakega predloga, po drugi, od te neodvisni poti, kadarkoli v postopku, s predložitvijo nove odredbe po 156. členu ZKP. To pa odpira pot do doktrine neizogibnega odkritja, ki jo sprejema tudi slovenska sodna praksa. Ker gre torej za ponovljive dokaze, je tako v nasprotju z logiko in zdravo pametjo, da bi v obravnavanem primeru, po mnenju pritožnika sporno pridobljene dokaze iz sodnega spisa izločili.
Po oceni pritožbenega sodišča je sprejemljiva obrazložitev preiskovalne sodnice, da zahtevani bančni podatki ne presegajo okvira preiskovanja, kar je utemeljeno s testom sorazmernosti, upoštevajoč specifiko očitanega kaznivega dejanja pranja denarja. Podatki, ki so potrebni za izvedbo kazenskega postopka in utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku, so konkretizirani v izreku odredbe, pri čemer gre za nujno preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku, kar je potrebno ocenjevati v kontekstu celotne obrazložitve izpodbijanih odredb.
Pritožbeno sodišče glede na teoretična in judicirana stališča meni, da je v zvezi s presojo zakonitosti pridobljene dokumentacije potrebno ugotoviti, da se A. A. kot odvetnik in prokurist družbe Q. kljub danim opozorilom v zvezi s privilegijem kot odvetnik ni odpovedal pričanju v tej kazenski zadevi, še več, izrecno je navedel, da ne uveljavlja pravice do zavrnitve pričanja. Strinjati se je z odločitvijo preiskovalne sodnice o zavrnitvi izločitve zapisnika o zaslišanju te priče, ker je bila priča zaslišana v skladu s kazensko-procesno zakonodajo Kneževine Lichtenstein, pridobljen dokaz pa ni v nasprotju z Ustavo RS, na podlagi teorije neizogibnega odkritja pa tudi ni mogoče sprejeti pritožnikovega stališča, da je bila dokumentacija, zasežena odvetniku in prokuristu družbe Q., pridobljena nezakonito.
obdelava osebnih podatkov - odškodninska odgovornost
Toženec je imel pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v drugem odstavku 151.člena ZEKom-1, zato za tožniku nastalo zatrjevano škodo ni odškodninsko odgovoren.
Tudi če bi se izkazalo, da je bila kupna pogodba, sklenjena 1996, nična, priposestvovanje po sodni praksi in teoriji ne bi bilo izključeno. Veljavnost pravnega posla namreč ni predpostavka dobrovernosti posesti lastniškega posestnika: dobroverna lastniška posest lahko temelji tudi na izpodbojnem ali ničnem pravnem poslu. Priposestvovanje izpodbojnost in ničnost pravnega posla sanira.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša, da je mogoče tožniku očitati premajhno pazljivost, ko je pri merjenju globine jarka hodil preblizu roba, ko je hodil po zgornji, namesto po spodnji, strani jarka in ko med hojo s podplata ni odstranjeval nabrane zemljine. Povsem prepričljiva je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vedel, kakšen je teren (saj je tisti dan tam že hodil), in da je kot dolgoletni gradbeni delavec vedel, da se zemlja na takšnem terenu lepi na čevlje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo prispevek vsake stranke k nastalem škodnem dogodku: odgovornost tožnika 60%, tožene stranke pa 40%.
Ob zgoraj navedenih dejanskih ugotovitvah je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti zahtevka tožeče stranka na podlagi 30. člena Stanovanjskega zakona, 68. člena Stvarnopravnega zakonika in 197. člena Obligacijskega zakonika pravilen.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost - stvarna pristojnost - standard obrazloženosti odločbe - bistvena kršitev - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom očitno opravilo tako imenovano korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, vendar iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razumljivi in zadostni razlogi za postopanje po tej določbi. Ni namreč opredeljenih razlogov o očitnosti prenizko navedene vrednosti spornega predmeta in tudi ne razlogov, zakaj naj bi bil tožnikov interes za uspeh v pravdi ob nedenarnem zahtevku preprosto kar enak že ocenjeni vrednosti obeh nepremičnin.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočno končan postopek - vložitev izrednega pravnega sredstva
Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem. Morebitna vložitev izrednega pravnega sredstva ni ovira za nadaljevanje tega postopka. Prav tako ni nobene podlage za to, da bi sodišče tehtalo morebitne posledice za obe pravdni stranki za primer, da bi bila pravnomočna odločitev na Vrhovnem sodišču RS razveljavljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038663
ZIZ člen 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vznemirjanje solastnika nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - skupni deli stavbe v etažni lastnini - soglasje etažnih lastnikov za poseg - poseg brez soglasja - poseg v skupne dele - gradbena dela - tehtanje interesov strank - pogoj reverzibilnosti - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - uporaba sile - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Izdaja regulacijske začasne odredbe v primeru, ko vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ni dopustna.
Za izkaz verjetnosti zadostuje že navedba tožnikov, da jim je toženka izrecno izrazila namero, da bo zgradila parkirišča na skupnem delu, in ponujeni dokaz za te navedbe.