sprememba sodne poravnave - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - največja otrokova korist - kratkoročna korist - dolgoročna korist - otroci s posebnimi potrebami - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami - mnenje otroka - volja otroka - svobodna volja - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - sposobnosti in zmožnosti staršev - COVID-19
Glavno vodilo v postopku urejanja razmerij med starši in mladoletnimi otroci je otrokova korist. Kakšna je otrokova korist je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru pa otrokova korist ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Vendar pa otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Kadar ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči drugače kot si želi otrok. Eden od takih razlogov je tudi ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipulirana.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/1.. ZVZelP člen 8.. KZ-1 člen 251, 251/1, 252.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponarejanje listin - železniški promet - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je tožnik pri toženi stranki zaposlen trideset let, da v vseh teh letih nikoli ni bil v disciplinskem postopku. Tožnik je tudi obžaloval svoje ravnanje in že na zagovoru obljubil, da takega in podobnega ravnanja ne bo ponovil. Zato ni sprejemljivo stališče pritožbe, da naj bi tožnik, ker je nogometni trener, kršitve lahko ponovil na kateri od naslednjih tekem in da tožnikova kršitev po svoji vsebini ni običajen predčasni odhod z dela, ki bi bil posledica vsakdanjih razlogov, ampak vnaprej načrtovana neupravičena odsotnost, za katero je tožnik vedel že prej, saj je razpored treningov otrok načrtovan že pred pričetkom šolskega leta. Kljub teži in naravi kršitve in dejstvu, da gre za odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vse navedene okoliščine na strani tožnika, ki jih je pravilno upoštevalo in ovrednotilo sodišče prve stopnje, kažejo na to, da v tožnikovem primeru ni izpolnjen pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, to je da nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedensko mnenje
Pritožba pravilno opozarja na enotno sodno prakso, da gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. V sodni praksi je bilo prav tako že večkrat poudarjeno, da je glede na 42. člen Pravilnika zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
stečajni postopek - začetek stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odlog odločanja o stečaju
S takim predlogom za odlog, ki ga je dolžnik pogojeval s plačilom (le) upnikove terjatve do dne 6. 8. 2020 s strani tretjih oseb, bi moral upnik soglašati, vendar upnik soglasja ni podal, zato je odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilna.
stečajni postopek nad dolžnikom - hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipoteka - zastavni dolžnik - stranska obveznost - hipotekarni upnik - zastaranje - izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra - poplačilna pravica
Stečajni dolžnik sicer preneha, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne, in v posledici tega tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov. Navedeno velja tudi za obveznosti, zavarovane s hipoteko kot akcesorno pravico. Hipotekarni upnik je po pojasnjenem upravičen terjati zastavno dolžnico tudi po izbrisu glavnega dolžnika iz sodnega registra. Zapadlosti celotnega kredita zastavna dolžnica niti ne graja, njeno razumevanje, da se nanjo ne more nanašati, pa je neutemeljeno, saj je poplačilna pravica hipotekarnega upnika v razmerju do hipotekarnega dolžnika vezana na zapadlost zavarovane obveznosti do glavnega dolžnika.
Čeprav se o izredni denarni socialni pomoči odloča po prostem preudarku, mora biti odločba glede na 6. člen ZUP izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano. Pri izredni denarni socialni pomoči iz prvega odstavka 33. člena ZSVarPre, meje pooblastila opredeljujejo vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločanje po prostem preudarku sploh dopustno. Če vsebinski pogoji ne bi bili izpolnjeni, bi šlo za pravno nevezano negativno odločanje, ki ni dopustno, saj ni mogoče odločati mimo namena za katerega je pooblastilo dano. Le če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 33. člena ZSVarPre, se pod pogoji, določenimi v drugem ali tretjem odstavku istega člena lahko dodeli izredna denarna socialna pomoč za potrebe samske osebe ali družine v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega odstavka 36. člena. Višina izredne denarne socialne pomoči ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile (tretji odstavek).
ZDSS-1 člen 6, 53, 53/1.. ZSPJS člen 7, 7/1, 13, 13/2.. OZ člen 82, 82/1.. Uredba o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2018) člen 1.
kolektivni delovni spor - slovenska vojska - veljavnost kolektivne pogodbe - poklicni vojak - nova uvrstitev v plačni razred
Za odločitev je bistveno, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, da se po drugem odstavku 13. člena ZSPJS delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C4 (Vojaki; prvi odstavek 7. člena ZSPJS) uvrščajo v plačne razrede z uredbo. Uredba v smislu te določbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, katerega sprejem je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti. Glede na te je ureditev uvrščanja dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci drugačna in ni predmet kolektivnega pogajanja.
Tako v Dogovoru kot v Sporazumu je vsebovana zaveza, da se v zvezi z uvrščanjem formacijskih dolžnosti in nazivov v plačne razrede v Slovenski vojski opravi usklajevanje uredbe z reprezentativnimi sindikati (šesti odstavek točke I Dogovora; šesti odstavek točke III Sporazuma). Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je nasprotna udeleženka to zavezo spoštovala, pri čemer zaveze ni mogoče razumeti na način, kot izpostavlja predlagatelj v pritožbi (da se doseže usklajena vsebina uredbe). Predlagatelj pred sodiščem prve stopnje ni ponudil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi se ugotavljala dejstva glede prave volje oziroma vsebine Dogovora in Sporazuma. Za ugotavljanje prave volje niti ni bilo podlage, saj je vsebina Dogovora in Sporazuma jasna (prvi odstavek 82. člena OZ - opravi se usklajevanje). Ob pravilni ugotovitvi, da se je usklajevanje opravilo (vsaj) spornega dne, je pravilno presodilo, da nasprotna udeleženka svoje zaveze ni kršila, in posledično zahtevek predlagatelja, da se ugotovi kršitev Dogovora in Sporazuma ter da se Uredba razveljavi, pravilno zavrnilo.
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - vznemirjanje lastninske pravice - izrek denarne kazni dolžniku - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Če je dolžnik vznemirjal lastninsko pravico upnika po pravnomočnosti izvršilnega naslova, mora ta imeti pravno varstvo v izvršilnem postopku. Predlog za izvršbo je potemtakem utemeljeno vložen, pretnja zviševanja denarnih kazni pa tisto izvršilno sredstvo, ki skuša vplivati na voljo dolžnika, da ne bo več ponavljal dejanj vznemirjanja lastninske pravice. Če jih ne po prejemu sklepa o izvršbi, potem spoštuje izvršilni naslov in ni razloga za izrek denarne kazni ter za zviševanje. Če pa kljub prejemu sklepa o izvršbi ponavlja dejanja vznemirjanja lastninske pravice, je na mestu sankcioniranje.
ZDDO člen 37.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/3.
dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Javnemu uslužbencu, ki v predhodnem letu ni bil ocenjen, dodatni dnevi letnega dopusta zaradi delovne uspešnosti ne pripadajo.
Ne glede na to, da tožnik nima ocene dela za sporno leto zato, ker dela ni opravljal iz razlogov na strani tožene stranke, ki mu je nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi in h kateri je bil nato vrnjen na delo, njegov zahtevek za priznanje dodatnih dveh dni letnega dopusta iz tega naslova ni utemeljen. Tožena stranka mu kljub temu, da je dolžna zaradi nezakonite odpovedi vzpostaviti takšno stanje, kot je bilo pred nezakonito odpovedjo, mimo pogojev iz veljavnih predpisov ne more priznati dodatnih dni dopusta za delovno uspešnost.
Dolžnost tožene stranke vzpostaviti stanje kot pred nezakonito odpovedjo ne vključuje priznanja dodatnih dni letnega dopusta zaradi pogojev dela, ne da bi za to imela podlago v kolektivni pogodbi in kriterijih za določitev dopusta.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - pravočasno grajanje napak - obvestilo o napakah - ustno grajanje napak - trditveno in dokazno breme
Za grajanje napak se ne zahteva obličnost, vendar pa naročnik v primerih, ko je s strani izvajalca po formalnem protokolu (oblično: s posredovanjem prevzemnega zapisnika v pripombe in podpis) pozvan k dokončni ureditvi medsebojnih razmerij, tvega izgubo verodostojnosti (ustnih) ugovorov. Zgolj zavrnitev podpisa predmetnega zapisnika, ki je bil toženi stranki posredovan v pripombe, na katerega je imela tožena stranka vse možnosti ugovarjati, pa tega ni storila, pomeni zavrnitev plačila brez razlogov in brez argumentov.
Tudi za uporabo 635. člena OZ je potrebno izkazati, da je naročnik podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, konkretizirati pa je treba tudi zahtevek za znižanje plačila oz. do povrnitve škode.
fikcija vročitve - kršitev pravil o vročanju - dvom v pravilnost vročitve
Glede na listine se utemeljeno zastavlja vprašanje kako je možno, da je bil tožnik v časovnem razmiku manj kot 20 dni najprej preseljen, nato pa ne. Iz spisa in iz podatkov AJPES ni razvidno, da bi v tem času spreminjal sedež. Za izdajo izpodbijanega sklepa ne sme biti dvomov o vročanju, zato tožnik utemeljeno očita kršitev pravil o vročanju.
Za lahko malomarnost (navadno nepazljivost) gre takrat, kadar storilec oziroma povzročitelj škode zanemarja tisto pazljivost, ki se pričakuje (v konkretnem primeru) od običajno skrbnega človeka. Za hudo malomarnost pa gre, kadar povzročiteljevo ravnanje odstopa od ravnanja povprečnega (normalno skrbnega) človeka in presega navadno malomarnost ter je vrsta skrajne nepazljivosti. Pri presoji tega, kakšno je bilo ravnanje, pa se upoštevajo vse okoliščine posameznega primera. Pri presoji vrste malomarnosti gre za pravno vprašanje in pravni zaključek.
ZPP člen 116, 343. ZNP-1 člen 42. ZPND člen 19, 22a.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - vročitev sklepa - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - opravičeni razlog za zamudo - pritožbene novote - postopek odločanja - uporaba znp
Sodišče je na predlog predlagateljice podaljšalo že izrečene ukrepe po 19. členu ZPND in za obdobje šestih mesecev nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje predlagateljici in njeno nadlegovanje. Zoper sklep o tem je nasprotni udeleženec vložil prepozen ugovor, zato ga je zavrglo.
Nedokazana trditev ne zadostuje za ugotovitev, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je opravičenost razlogov treba dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki predlaga vrnitev (116. člen ZPP).
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Stališče Vrhovnega sodišča RS, da bo kriterije za odmero pravic ob sodni razvezi določila sodna praksa, v sodbi in sklepu VIII Ips 26/2007, ki jo izpostavlja tožnik v pritožbi, je bilo sprejeto na podlagi nenoveliranega ZDR. Tudi na podlagi določb sedaj veljavnega ZDR-1 velja, da so kriteriji, ki jih zakon izrecno določa, navedeni le primeroma, in da se lahko upoštevajo tudi drugi kriteriji (sodba VIII Ips 200/2017). Bistvena sta kriterija delovna doba pri delodajalcu in možnosti delavca za novo zaposlitev (sodba VIII Ips 72/2015 - točka 13 obrazložitve; enako je razbrati iz sodbe VIII Ips 78/2018 - opombe od 2 do 6; sodbe VIII Ips 115/2018 - opomba 2; sodbe VIII Ips 178/2018 - opombe 1 do 5; sodbe VIII Ips 204/2018 opomba 9).
V skladu z določbo prvega odstavka 125. člena ZNP, ki je veljavna pravna podlaga za odločanje v predmetnem postopku (ZNP-1 je pričel veljati 15. 4. 2019, določba prvega odstavka 160. člena ZNP-1 pa je identična določbi prvega odstavka 125. člena ZNP), sodišče po uradni dolžnosti v postopku za delitev stvari odloča o ustanovitvi stvarne služnosti le v primeru fizične delitve nepremičnin, zato je pritožba neutemeljena tudi v tem delu.
Po presoji pritožbenega sodišča po materialnem pravu ni pravno upoštevna okoliščina pri civilni delitvi solastne nepremičnine dejstvo, da ima prenehanje solastništva na nepremičnini, ki je gospodujoča, za posledico prenehanje služnosti nasprotnih udeležencev na nepremičnini parc. št. 465/9 kot služečem zemljišču in po kateri (preko parcele 458/137) z javne ceste dostopata do svoje parcele 458/101.
Dejstvo, da sta nasprotna udeleženca za nastanek parcele 465/6 odstopila del njune parcele 458/101 po presoji pritožbenega sodišča ni pravno relevantno dejstvo, ki bi narekovalo sodišču prve stopnje dolžnost, da opravi fizično delitev parcele 465/6.
Ker je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za vračilo toženki posojenega denarja le v ugotovljeni višini dejansko izročenega denarja, je pravilno pojasnilo, da se do toženkinih trditev o ničnosti posojilne pogodbe zaradi zatrjevanih pogodbeno dogovorjenih oderuških obresti, ne bo opredeljevalo. Ker bi se ob takšnih toženkinih trditvah lahko ničnost nanašala le na pogodbeni dogovor o obrestih (delna ničnost pogodbe), ne pa tudi na tisti del posojilne pogodbe, ki se nanaša na samo dejansko izročen posojen znesek kot glavnico, takšne trditve toženke ne pomenijo zatrjevanja pravno pomembnih dejstev.
ZJU člen 5, 68.. ZSPJS člen 22e.. ZDR-1 člen 43, 43/1.
delovna uspešnost - povečan obseg dela - dodatek za povečan obseg dela - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - javni uslužbenec
Ne drži, da je v predmetni zadevi tožnica v primeru nadomeščanja vodje izmene opravljala delo drugega delovnega mesta. V tej zadevi je bistveno, da je bilo nadomeščanje vodje izmene ena izmed nalog njenega delovnega mesta. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Tožničino zatrjevanje, da odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je vsak delavec dolžan delati vsa opravila po odredbi nadrejenega oziroma da lahko vsak delavec nadomešča vsakogar, je glede na to očitno neutemeljeno.
Teorija navaja, da od januarja 2008 domnevni pooblaščenec za vročanje ne potrebuje več niti pisnega pooblastila stranke, zadošča njegova izjava (ustna in podpis vročilnice), da je pooblaščen, pri čemer vročevalec le preveri istovetnost te osebe. Vročanje (domnevnemu) pooblaščencu je poleg tega povsem neomejeno, saj ni vezano zgolj na družinske člane. Pri tem pa takšna pravila vročanja veljajo tudi za odločbe, sklepe in dokumente, za katere je mogoče v zakonitih rokih vložiti pravna sredstva. Smiselno enako izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 78/2015 z dne 12. 4. 2017, da je bil glede na obrazložitev predloga spremembe ZUP-E, namen spremembe drugega odstavka 89. člena ZUP poenostavitev vročanja dokumentov pooblaščencem strank v upravnem postopku. Hkrati se je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v citirani sodbi postavilo na stališče, da se drugi odstavek 89. člena ZUP lahko ustavno skladno razlaga le, če se stranki (naslovniku) dovoli nasprotni dokaz, da pooblastila ni dala in dokazovanje, da je bila vročitev dejansko opravljena (98. člen ZUP).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da stroški, ki so upniku nastali z vložitvijo vloge z dne 12. 11. 2019, predstavljajo stroške, ki so potrebni za izvršbo in jih je v skladu z določilom petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo v plačilo dolžniku.