odločitev o pravdnih stroških - povod za tožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - odločanje o stroških po načelu uspeha
Tožena stranka je bila brez dvoma seznanjena z višino in zapadlostjo posameznih mesečnih obrokov, kot tudi s tem, da bo morala v primeru odstopa od pogodb plačati vse še neporavnane obroke.
Vendar pa je ves čas od odstopov od pogodb do tožničine vložitve predloga za izvršbo - torej več kot 6 oziroma 10 mesecev - glede zadevne obveznosti ostala povsem pasivna. S takšnim ravnanjem (na podlagi katerega je lahko tožeča stranka utemeljeno sklepala, da tožena stranka nasprotuje izpolnitvi svoje obveznosti) je torej tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča nedvomno dala povod za vložitev tožbe oziroma predloga za izvršbo. Uporaba določbe 157. člena ZPP zato ne pride v poštev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039515
ZIKS-1 člen 24, 24/1, 25, 25/3. ZKP člen 129, 129a, 129a/1.
odložitev izvršitve kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Bistveni poudarek pooblaščenčeve pritožbe temelji na pravno zmotnem stališču, da je izpodbijana odločba nerazumljiva, ker naj iz nje ne bi jasno izhajalo, ali je bilo z njo odločeno o obeh obsojenčevih zahtevah, torej o nadomestni izvršitvi kazni zapora in v tej zvezi tudi o odložitvi nastopa zaporne kazni za čas do te prvostopenjske odločitve. Pritožnik je namreč spregledal, da je odločanje o omenjenih dveh predlogih v pristojnosti dveh različnih sodnih organov, odloča pa se celo po različnih procesnih določbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039513
OZ člen 6, 6/2, 619, 625. ZPP člen 8, 337, 337/1, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dokazne ocene - pritožbene novote - podjemna pogodba - končni rezultat - pravica do plačila - obligacija končnega rezultata - pojasnilna dolžnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - dokazna ocena
Podjemnikova storitvena obveznost ima značilnosti obligacije rezultata (uspeha). Merilo za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost, je samo končni rezultat (uspeh) njegove storitve in s tem uresničen končni interes naročnika. Zato ima podjemnik od naročnika pravico zahtevati plačilo (nasprotno izpolnitveno ravnanje) samo, če je dosegel ta končni rezultat, torej če je opravil izvršen posel. Podjemnik tako nosi tveganje za uspeh svojega delovanja.
Tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
gospodarski spor majhne vrednosti - umik tožbe - ustavitev postopka - dogovor o pravdnih stroških - izvensodna poravnava - odločitev o pravdnih stroških - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka stroškovno odločitev izpodbija zgolj sklicujoč se na pritožbi priložen sporazum o izvensodni poravnavi, s katerim naj bi pravdni stranki uredili medsebojna razmerja glede zadevnih stroškov, ter na svojo izpolnitev dogovorjene obveznosti (povrnitev stroškov postopka tožeči stranki). Omenjeni sporazum je datiran s 3. 10. 2019, tožena stranka pa naj bi svojo dogovorjeno obveznost povrnitve stroškov poravnala do konca leta 2019, kar je vse skoraj 6 mesecev pred izdajo izpodbijane odločbe dne 23. 6. 2020, vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi katerakoli od strank do takrat o tem obvestila sodišče prve stopnje, zato to navedenega nikakor ni moglo upoštevati, prav tako pa tega ne more upoštevati niti pritožbeno sodišče, saj ne gre za dopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka namreč v pritožbi ni pojasnila, zakaj sodišča prve stopnje ni mogla pravočasno obvestiti o sklenitvi omenjenega dogovora in svoji izpolnitvi le-tega.
dobava toplotne energije - skupno odjemno mesto - stroški ogrevanja - tek zakonskih zamudnih obresti - procesne obresti - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - prekoračitev tožbenega zahtevka
Za presojo obravnavanega pravnega razmerja je bistveno nesporno ugotovljeno dejstvo, da je tožnik dejansko izvajal oskrbo s toplotno energijo in da je bil odjem toplote omogočen tudi za toženčevo stanovanje. Ker toženec po ugotovitvi izpodbijane sodbe ni veljavno izstopil iz skupnega sistema ogrevanja, saj ni dokazal obstoja novega sporazuma o spremembi rabe skupnih delov, se zahtevanemu plačilu ne more upirati. Obveznosti ostalih etažnih lastnikov pa nimajo nobenega vpliva na toženčevo obveznost.
Upnik je po 381. členu OZ upravičen do procesnih obresti samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, torej od 31. 7. 2018 dalje. Ker pa je v izreku sodbe kljub temu tožniku prisodilo obresti tudi od posameznih dolgovanih zneskov po vtoževanih računih za čas od njihove zapadlosti do plačila, je s tem prekoračilo tožbeni zahtevek.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-11, 144, 144/1.
stroški postopka o prekršku - stroški hrambe - neutemeljeno povzročeni stroški - zaseg vozila
Postopanje sodišča, ko je zaradi razglašene epidemije prestavilo zaslišanje policistov za relativno kratko obdobje, ni mogoče oceniti kot neracionalno, nepotrebno in neekonomično ter sodišču pripisovati krivdo, da so zaradi tega nastali višji stroški, kot bi sicer bili. Nastanek teh stroškov je namreč povzročil obdolženec s svojim ravnanjem, ko je vozil motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zaseg vozila v takem primeru je obligatoren, zato stroški hrambe zaseženega vozila, nedvomno potrebni stroški, ki jih je dolžan kriti tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek.
spor majhne vrednosti - pripravljalna vloga - nova dejstva
V skladu z določbo 452. člena ZPP je toženka smela odgovoriti v svoji drugi pripravljalni vlogi le na navedbe tožnice v njeni drugi pripravljalni vlogi, vloženi z dne 27. 2. 2019, zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (čeprav jih je povzelo v obrazložitvi izpodbijane sodbe) toženkinih trditev o teh novih dejstvih. Zato so tudi v pritožbi podane navedbe v zvezi s poračunom ogrevanja v sezoni 2016/2017 v višini 370,00 EUR in da bi ji ta znesek tožnica morala šteti kot preplačilo ter da (smiselno) tožnica storitve ogrevanja ni opravila, nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) in jih pritožbeno sodišče tudi iz tega razloga ni obravnavalo.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - čas storitve prekrška - preizkusna doba
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar je odločilna okoliščina za preklic to, da je prekršek storjen v času preizkusne dobe.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - razveljavitev sklepa - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem
Predmetni postopek je sprva tekel kot postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz podatkov v skupni evidenci kazenskih točk in evidenci izdanih vozniških dovoljenj namreč ni bilo razvidno, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja in je Okrajno sodišče na Ptuju štelo, da je imetnik vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji. Po dodatnih obsežnih poizvedbah, je bilo ugotovljeno, da je storilec dejansko imetnik tujega vozniškega dovoljenja. Zato je Višje sodišče v Mariboru odločilo, da se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Odločitev Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni pravnomočne odločitve o tem, da storilcu ni mogoče izreči prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Po razveljavitvi sklepa je dejansko sodišče prve stopnje bilo v položaju, ko je še vedno moralo sprejeti odločitev v zvezi z obvestilom ministrstva. Pri tem je Okrajno sodišče na Ptuju pravilno postopalo, ko se je glede na zgornje ugotovitve s sklepom izreklo za nepristojno in je obvestilo Ministrstva za pravosodje odstopilo v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Celju. Navedeno pomeni, da se postopek ni začel znova, temveč se je dejansko nadaljeval pred pristojnim sodiščem. Izdaja izpodbijanega sklepa ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari. Storilcu ni bilo ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, za kar so vsi pogoji izpolnjeni.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Ker je storilec s predloženima potrdiloma o plačilu izkazal, da je globo in stroške postopka že poravnal, pristojni organ države izdaje kljub pozivu na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopis sodišča prve stopnje ni odgovoril, je na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
elektronski alkotest - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-2, 38, 38/5, 41, 41/2, 41/3.
popolnost predloga - identifikacija dolžnika - identifikacijski podatki dolžnika - stroški - nepopoln predlog za izvršbo - nepotrebni stroški
Zadostuje, da upnik navede enega od povezovalnih znakov, na podlagi katerega je mogoče dolžnika nedvoumno identificirati. Dolžnika z navedbo pravilnega EMŠO, naslova bivališča in imena ter priimka je kljub temu, da datum rojstva dolžnika v dopolnitvi predloga za izvršbo ni bil popravljen, mogoče nedvoumno identificirati. Na takšen način je tudi pritožbeno sodišče v vpogledom v CRP ob navedbi EMŠO dolžnika lahko nedvoumno identificiralo.
Krivda za napačno oznako rojstnega datuma dolžnika tako v predlogu za izvršbo, kot v njegovi dopolnitvi, je na strani upnika in zato sam krije svoje priglašene stroške pritožbenega postopka v višini sodne takse za pritožbo, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršilni postopek in bi jih povzročil dolžnik.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041680
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-1, 11/1-2.
vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek
Sodišče prve stopnje je napačno sledilo logiki tožnika, da se je priznani dodatek za poveljevanje v odločbi o plači nanašal le na dela namestnika poveljnika JRD, medtem ko naj tožnik za funkcijo namestnika poveljnika SVNKON KFOR ne bi bil plačan. Četudi je sodišče ugotovilo, da je tožnik obe funkciji poveljevanja tudi dejansko opravljal, s tem ni podana podlaga za priznanje dvakratnega dodatka iz 2. alineje prvega odstavka 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami (Uredba).
Pri tem tudi ne gre za vprašanje, ali ena funkcija drugo izključuje, s čimer se je ukvarjalo sodišče prve stopnje in zavzelo stališče, da se funkciji ne izključujeta. Tudi ni odločilno stališče sodišča prve stopnje, da Uredba kumulacije dodatkov ne izključuje. Bistveno je, da se tožnik v obravnavani zadevi zavzema za priznanje še enega istovrstnega dodatka, kot mu je bil že priznan v odločbi o plači, izdani v zvezi s formacijsko dolžnostjo, kar pa ne pride v poštev.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 280, 280/1. ZDoh-2 člen 125, 125/3.
izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve - oddajanje premoženja v najem - zavezanec za plačilo davka - opozicijski ugovor - časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete
Po vpogledu v priloge k ugovoru (konkretno v oba REK-2 obrazca, vlogo za izdajo potrdila z dne 8. 1. 2020 ter potrdilo FURS-a z dne 10. 1. 2020) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil znesek 450,00 EUR v letu 2018 plačan dne 30. 5. 2018, v letu 2019 pa dne 25. 1. 2019, ter vsled temu zaključuje, da je s temi plačili bila izpolnjena izterjevana obveznost pred vložitvijo predloga za izvršbo, saj je bil izterjevani znesek poravnan osebi, ki jo določa zakon v imenu in za račun upnika.
Pri tem ni mogoče slediti trditvam upnika ter razlogom sodišča prve stopnje, da bi zaradi načela formalne legalitete ta razlika do zneska 2.000,00 EUR morala biti plačana na upnikov TRR, ker tako izhaja iz izvršilnega naslova. Davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne in plača davek, nastane namreč v trenutku izplačila dohodka. V izvršilnem naslovu zato o tej obveznosti še ni bilo mogoče odločiti. Ker gre za dejstvo, ki je nastopilo po izdaji izvršilnega naslova in se nanaša na samo terjatev, ga lahko dolžniki uveljavljajo z opozicijskim ugovorom.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - taksna obveznost - zahteva za povrnitev sodnih taks - povrnitev sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - zapadlost taksne obveznosti - pravnomočen izvršilni naslov - taksni zavezanec - razmerje med zavezancem in državo
Sodišče je s spornim plačilnim nalogom tožniku naložilo plačilo sodne takse na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena ZST-1, po katerem mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila, plačati ta del takse. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je taksna obveznost za tožbo v konkretnem primeru nastala že ob njeni vložitvi, saj je bil takrat tožnik plačila oproščen. Obveznost je zapadla šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, ko je imelo sodišče podlago za ugotovitev, da je tožnik taksni zavezanec na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
nagrada in stroški cenilca - dejansko opravljeno delo - upravičenost izvedenca do nagrade
Ker je sodni cenilec opravil delo, naloženo s sklepom sodišča, je do plačila upravičen. Pritožba ne zatrjuje, da navedeni cenilec naloženega dela ni opravil. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se novi solastnik predmeta izvršbe s cenitvenim poročilom še ni seznanil pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj morebitno nestrinjanje s cenitvenim poročilom cenilca, s katerim je cenilec izpolnil vse, kar mu je sodišče s sklepom naložilo, ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu cenilcu.
ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
najem nepremičnine - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba - najemnina - DDV od najemnine - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - pisni dogovor - skupna izjava o obdavčljivosti - ničnost dogovora - vročilnica kot javna listina - dokazno breme - izpodbijanje pravilnosti vročilnice
Izjavo o obdavčitvi nepremičnine z DDV je treba davčnemu organu predložiti ob sklenitvi najemnega razmerja za določeno nepremičnino in velja za kontinuiran najem iste nepremičnine po več zaporednih pogodbah, če se podatki o nepremičnini v izjavi ne spremenijo.
Vročilnica predstavlja javno listino in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme, da ni tako, je na toženki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Toženka bi ob prejemu pisanja mogla in morala preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
Sodišče prve stopnje bi moralo vsebino razloga, ki ga uveljavlja tožnik v obravnavanem primeru, razlagati po pravilih o razlagi pravnih standardov in ugotoviti ali gre za tak dogodek, ki ga stranka, če je izkazala zadostno skrbnost, ni mogla ne predvideti in tudi ne preprečiti.