CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039513
OZ člen 6, 6/2, 619, 625. ZPP člen 8, 337, 337/1, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dokazne ocene - pritožbene novote - podjemna pogodba - končni rezultat - pravica do plačila - obligacija končnega rezultata - pojasnilna dolžnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - dokazna ocena
Podjemnikova storitvena obveznost ima značilnosti obligacije rezultata (uspeha). Merilo za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost, je samo končni rezultat (uspeh) njegove storitve in s tem uresničen končni interes naročnika. Zato ima podjemnik od naročnika pravico zahtevati plačilo (nasprotno izpolnitveno ravnanje) samo, če je dosegel ta končni rezultat, torej če je opravil izvršen posel. Podjemnik tako nosi tveganje za uspeh svojega delovanja.
Tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-11, 144, 144/1.
stroški postopka o prekršku - stroški hrambe - neutemeljeno povzročeni stroški - zaseg vozila
Postopanje sodišča, ko je zaradi razglašene epidemije prestavilo zaslišanje policistov za relativno kratko obdobje, ni mogoče oceniti kot neracionalno, nepotrebno in neekonomično ter sodišču pripisovati krivdo, da so zaradi tega nastali višji stroški, kot bi sicer bili. Nastanek teh stroškov je namreč povzročil obdolženec s svojim ravnanjem, ko je vozil motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zaseg vozila v takem primeru je obligatoren, zato stroški hrambe zaseženega vozila, nedvomno potrebni stroški, ki jih je dolžan kriti tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Ker je storilec s predloženima potrdiloma o plačilu izkazal, da je globo in stroške postopka že poravnal, pristojni organ države izdaje kljub pozivu na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopis sodišča prve stopnje ni odgovoril, je na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
spor majhne vrednosti - pripravljalna vloga - nova dejstva
V skladu z določbo 452. člena ZPP je toženka smela odgovoriti v svoji drugi pripravljalni vlogi le na navedbe tožnice v njeni drugi pripravljalni vlogi, vloženi z dne 27. 2. 2019, zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (čeprav jih je povzelo v obrazložitvi izpodbijane sodbe) toženkinih trditev o teh novih dejstvih. Zato so tudi v pritožbi podane navedbe v zvezi s poračunom ogrevanja v sezoni 2016/2017 v višini 370,00 EUR in da bi ji ta znesek tožnica morala šteti kot preplačilo ter da (smiselno) tožnica storitve ogrevanja ni opravila, nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) in jih pritožbeno sodišče tudi iz tega razloga ni obravnavalo.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - čas storitve prekrška - preizkusna doba
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar je odločilna okoliščina za preklic to, da je prekršek storjen v času preizkusne dobe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039515
ZIKS-1 člen 24, 24/1, 25, 25/3. ZKP člen 129, 129a, 129a/1.
odložitev izvršitve kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Bistveni poudarek pooblaščenčeve pritožbe temelji na pravno zmotnem stališču, da je izpodbijana odločba nerazumljiva, ker naj iz nje ne bi jasno izhajalo, ali je bilo z njo odločeno o obeh obsojenčevih zahtevah, torej o nadomestni izvršitvi kazni zapora in v tej zvezi tudi o odložitvi nastopa zaporne kazni za čas do te prvostopenjske odločitve. Pritožnik je namreč spregledal, da je odločanje o omenjenih dveh predlogih v pristojnosti dveh različnih sodnih organov, odloča pa se celo po različnih procesnih določbah.
dobava toplotne energije - skupno odjemno mesto - stroški ogrevanja - tek zakonskih zamudnih obresti - procesne obresti - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - prekoračitev tožbenega zahtevka
Za presojo obravnavanega pravnega razmerja je bistveno nesporno ugotovljeno dejstvo, da je tožnik dejansko izvajal oskrbo s toplotno energijo in da je bil odjem toplote omogočen tudi za toženčevo stanovanje. Ker toženec po ugotovitvi izpodbijane sodbe ni veljavno izstopil iz skupnega sistema ogrevanja, saj ni dokazal obstoja novega sporazuma o spremembi rabe skupnih delov, se zahtevanemu plačilu ne more upirati. Obveznosti ostalih etažnih lastnikov pa nimajo nobenega vpliva na toženčevo obveznost.
Upnik je po 381. členu OZ upravičen do procesnih obresti samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, torej od 31. 7. 2018 dalje. Ker pa je v izreku sodbe kljub temu tožniku prisodilo obresti tudi od posameznih dolgovanih zneskov po vtoževanih računih za čas od njihove zapadlosti do plačila, je s tem prekoračilo tožbeni zahtevek.
odločitev o pravdnih stroških - povod za tožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - odločanje o stroških po načelu uspeha
Tožena stranka je bila brez dvoma seznanjena z višino in zapadlostjo posameznih mesečnih obrokov, kot tudi s tem, da bo morala v primeru odstopa od pogodb plačati vse še neporavnane obroke.
Vendar pa je ves čas od odstopov od pogodb do tožničine vložitve predloga za izvršbo - torej več kot 6 oziroma 10 mesecev - glede zadevne obveznosti ostala povsem pasivna. S takšnim ravnanjem (na podlagi katerega je lahko tožeča stranka utemeljeno sklepala, da tožena stranka nasprotuje izpolnitvi svoje obveznosti) je torej tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča nedvomno dala povod za vložitev tožbe oziroma predloga za izvršbo. Uporaba določbe 157. člena ZPP zato ne pride v poštev.
gospodarski spor majhne vrednosti - umik tožbe - ustavitev postopka - dogovor o pravdnih stroških - izvensodna poravnava - odločitev o pravdnih stroških - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka stroškovno odločitev izpodbija zgolj sklicujoč se na pritožbi priložen sporazum o izvensodni poravnavi, s katerim naj bi pravdni stranki uredili medsebojna razmerja glede zadevnih stroškov, ter na svojo izpolnitev dogovorjene obveznosti (povrnitev stroškov postopka tožeči stranki). Omenjeni sporazum je datiran s 3. 10. 2019, tožena stranka pa naj bi svojo dogovorjeno obveznost povrnitve stroškov poravnala do konca leta 2019, kar je vse skoraj 6 mesecev pred izdajo izpodbijane odločbe dne 23. 6. 2020, vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi katerakoli od strank do takrat o tem obvestila sodišče prve stopnje, zato to navedenega nikakor ni moglo upoštevati, prav tako pa tega ne more upoštevati niti pritožbeno sodišče, saj ne gre za dopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka namreč v pritožbi ni pojasnila, zakaj sodišča prve stopnje ni mogla pravočasno obvestiti o sklenitvi omenjenega dogovora in svoji izpolnitvi le-tega.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - razveljavitev sklepa - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem
Predmetni postopek je sprva tekel kot postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz podatkov v skupni evidenci kazenskih točk in evidenci izdanih vozniških dovoljenj namreč ni bilo razvidno, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja in je Okrajno sodišče na Ptuju štelo, da je imetnik vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji. Po dodatnih obsežnih poizvedbah, je bilo ugotovljeno, da je storilec dejansko imetnik tujega vozniškega dovoljenja. Zato je Višje sodišče v Mariboru odločilo, da se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Odločitev Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni pravnomočne odločitve o tem, da storilcu ni mogoče izreči prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Po razveljavitvi sklepa je dejansko sodišče prve stopnje bilo v položaju, ko je še vedno moralo sprejeti odločitev v zvezi z obvestilom ministrstva. Pri tem je Okrajno sodišče na Ptuju pravilno postopalo, ko se je glede na zgornje ugotovitve s sklepom izreklo za nepristojno in je obvestilo Ministrstva za pravosodje odstopilo v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Celju. Navedeno pomeni, da se postopek ni začel znova, temveč se je dejansko nadaljeval pred pristojnim sodiščem. Izdaja izpodbijanega sklepa ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari. Storilcu ni bilo ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, za kar so vsi pogoji izpolnjeni.
elektronski alkotest - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij.
pripor po vložitvi obtožnice - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
Pritožbeno minimaliziranje teže kaznivega dejanja pa ovrže že sama količina zasežene prepovedane droge in sicer kar 1388 rastlin konoplje, kar je sodišče prve stopnje prav tako temeljito argumentiralo pod točko 8 obrazložitve.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - dokazna ocena
Pri odločanju o priporu se sodišče ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov in tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP, temveč presoja, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dopustno je, da delodajalec v sodnem postopku podrobneje utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele takrat prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog. Obrazložitev odpovedi je okvir, ki delodajalcu nalaga dokazno breme dokazovanja zakonitosti odpovedi. Tega bremena toženka že zaradi pavšalne obrazložitve odpovedi ni zmogla, poleg tega pa je sodišče ugotovilo dejanski odpovedni razlog, ki ga toženka v odpovedi ni obrazložila.
Neutemeljeno tožnica izpodbija odločitev o zavrnjenem delu denarnega povračila po 118. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je na predlog tožnice pogodbo o zaposlitvi razvezalo z dnem zaključka glavne obravnave, tožnici pa je odmerilo denarno povračilo v višini 2.771,75 EUR, to je v višini ene povprečne plače zadnjega tromesečja pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je razliko do vtoževanega 18-kratnika zavrnilo. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nemožnost preizkusa tega dela odločitve. Povsem ustrezno je obrazložilo, da je upoštevalo, da je tožnica stara 27 let, da ni izkazala nezmožnosti za delo zaradi zatrjevanih zdravstvenih težav, da ima zaključeno prvo bolonjsko stopnjo izobrazbe, da je brez zaposlitve, da ne prejema nadomestila med brezposelnostjo, ter da je bila pri toženki zaposlena manj kot eno leto. Zlasti slednja okoliščina - trajanje zaposlitve pri toženki, je odločilni kriterij za odmero denarnega povračila namesto reintegracije. Nenazadnje je tudi dikcija drugega odstavka 118. člena ZDR-1, v katerem so naštete okoliščine za odmero denarnega povračila, takšna, da je ta postavka navedena kot prva. To odraža tudi sodna praksa.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - duševna motnja - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek
V postopku za podaljšanje zadržanja pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, kar v tem konkretnem primeru, ko gre za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pomeni smiselno uporabo določil 75. in 74. člena ZDZdr.
Eden od pogojev za izrek ukrepa sprejema (enako pa velja tudi za podaljšanje zadržanja) na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je obstoj duševne motnje pri zadržani osebi. Pri tem pa sam vzrok njenega nastanka ni pravno odločilno dejstvo, zato ni pritrditi pritožniku, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, ker se dokazni postopek ni izvajal v smeri ugotavljanja, ali bi lahko bila tudi sladkorna bolezen tipa 2 vzrok za s strani izvedenca ugotovljene duševne motnje pri nasprotnem udeležencu. Zadošča namreč že dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke, o obstoju duševne motnje.
Sodišče prve stopnje bi moralo vsebino razloga, ki ga uveljavlja tožnik v obravnavanem primeru, razlagati po pravilih o razlagi pravnih standardov in ugotoviti ali gre za tak dogodek, ki ga stranka, če je izkazala zadostno skrbnost, ni mogla ne predvideti in tudi ne preprečiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00039032
ZZZDR člen 52, 52/1, 51/2, 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 318, 318/1.
skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - sklepčnost tožbe
Tožnica ni zatrjevala, da bi vlagala delo in sredstva v posebno premoženje toženca in bi lahko zahtevala povračilo povečane vrednosti glede na njen delež na skupnem premoženju (48. člen SPZ), niti ni takega zahtevka postavila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da je tožba posledično nesklepčna in posameznih navedb ni mogoče dopolniti v okviru istega tožbenega zahtevka, saj bi morala za sklepčnost zahtevka spremeniti tožbeni zahtevek, kar bi preseglo okvire postopka za odpravo nesklepčnosti.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnica je navajala, da je delala prvotno po avtorskih pogodbah, nato pa od 1. 1. 2012 po s. p. na podlagi pogodb o produkcijsko programskem sodelovanju, nato pa je 26. 2. 2018 sklenila pogodbo o zaposlitvi za čas od 1. 3. 2008 dalje. Tožnica je najkasneje takrat, ko je sklenila pogodbo o zaposlitvi imela urejeno delovno razmerje, torej bi morala vložiti tožbo za prejšnje obdobje najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je njeno pogodbeno razmerje prenehalo, lahko pa tudi ob pogojih iz prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 tudi prej med trajanjem takšnega razmerja (opr. št. VIII Ips 16/2018 z dne 6. 2. 2019). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo (v delu tožbe) o zavrženju tožbe za čas od 1. 1. 2008 do 28. 2. 2008 in posledično priznanje pravic iz delovnega razmerja.