bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - sankcija za prekršek - opomin
V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZP-1 sme sodišče izreči opomin za prekršek, ki je storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Za izrek opomina bo moralo sodišče ugotoviti obstoj tako objektivnih (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine ter okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen) kot subjektivnih (npr. stopnja odgovornosti za prekršek, nagibe storilca, storilčevo prejšnje življenje) olajševalnih okoliščin.
ZP-1 člen 65, 65/5, 65/9, 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb postopka – pravice obrambe – enako varstvo pravic – izvajanje dokazov v korist kršitelja – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme
Vrhovno sodišče je v več odločbah (na primer IV Ips 58/2007 z dne 28. 2. 2008 in IV Ips 183/2010 z dne 23. 11. 2010) obrazložilo, da je treba obdolžencu v postopku o prekršku zagotoviti temeljna jamstva poštenega postopka, kar pomeni, da mu je treba dati ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kot kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu zagotovljen pošten postopek, je treba šteti jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena URS v povezavi z 29. členom URS. Ustavno sodišče je v odločbah Up-32/01 z dne 13. 3. 2003 in U-I-63/10 z dne 20. 1. 2011 zavzelo stališče, da iz 22. člena URS izhajata pravici obdolženca, da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj ter da je
navzoč pri izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja pričam in izvedencem ter se nato izjavi o rezultatih dokazovanja.
Ustavno sodišče je obrazložilo, da je opis dejanskega stanja prekrška posebna
oblika procesnega gradiva, ki mora vsebovati vsaj navedbo dejstev in okoliščin, ki so znaki prekrška, ter da gre vsebinsko za zapis zaznav priče (očividca). Praviloma gre torej hkrati za dokazno gradivo in odgovor na (obdolženčevo) pravno sredstvo, ki vsebinsko zajema vsaj konkretizacijo očitka, to je element, ki v kaznovalnih postopkih klasično sodi v tenor obtožnega akta oziroma odločbe ali sodbe. Ustavno sodišče je zaključilo, da 22. člen URS storilcu zagotavlja tudi možnost, da se izjavi o opisu dejanskega stanja, ki ga prekrškovni organ praviloma sestavi po vložitvi zahteve za sodno varstvo.
Ob stališčih, zavzetih v zgoraj navedenih odločbah Ustavnega in Vrhovnega sodišča ter glede na opisano ravnanje prekrškovnega organa in sodišča je treba zaključiti, da v obravnavanem primeru storilcu ni bila dana možnost izjaviti se o vseh dejanskih vidikih zadeve, posledično pa (kot navaja vrhovni državni tožilec) mu ni bilo zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist (tretja alineja 29. člena URS); storilcu s tem niso bila zagotovljena tista minimalna jamstva, ki še zagotavljajo osnovni standard poštenega postopka. V obravnavanem primeru je bil storilec s fotografijo prekrška in opisom dejanskega stanja, ki ga je podal prekrškovni organ, seznanjen z vročitvijo plačilnega naloga, storilec pa se je v zahtevi za sodno varstvo izjavil o dejanskih vidikih obravnavanega prekrška. Sodišče je kljub temu, da je bil storilec z vročitvijo plačilnega naloga prvič seznanjen s fotografijo in dejanskim opisom prekrška, zaključilo, da je storilec že pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo izčrpal svojo pravico do izjave (t. i. prekluzija), s čemer sodišče storilcu ni omogočilo, da bi se lahko izjavil o fotografiji prekrška in opisu dejanskega stanja prekrška oziroma je storilcu onemogočilo izpodbijanje dejanske podlage sodbe o zahtevi za sodno varstvo, s čimer je kršilo določbo 22. člena URS.
UPRAVNI SPOR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS1015619
ZP-1 člen 57, 57/3, 58, 58/1, 59, 59/3, 62, 63, 63/2, 67. ZKP člen 90, 90/1.
davčni prekršek - prepozna zahteva za sodno varstvo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - tožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost okrajnega sodišča
O pravnem sredstvu (torej tudi o tožbi, čeprav je bila vložena kot izpodbojna tožba v upravnem sporu) zoper zavrnitev vrnitve v prejšnje stanje zaradi prepozne zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku odloča organ, ki je pristojen za odločanje o sami zahtevi za sodno varstvo, to je okrajno sodišče.
Prekršek je storila pravna oseba E. G., d. o. o., s sedežem v Kranju, ki pa se je po storitvi prekrška, dne 1. 10. 2015, pripojila k pravni osebi E., d. o. o., in s tem prenehala obstajati. E., d. o. o., ki je v postopku pred prekrškovnim organom nastopala kot univerzalna pravna naslednica prevzete družbe, je bila z odločbo o prekršku z dne 9. 2. 2016 spoznana za odgovorno storitve prekrška.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev odločbe
Obveznost sodišča, da svojo odločitev obrazloži, izhaja iz 22. člena Ustave RS, kot je to v svojih odločbah že večkrat poudarilo Ustavno sodišče (odločba Up-399/05 z dne 15. 5. 2008). Sodišče se mora z navedbami strank seznaniti ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodbe tudi opredeliti. Pri tem sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak argument stranke, mora pa se opredeliti do tistih, ki so za presojo primera odločilni. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je pomembno, da stranka, če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, ter da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče ni enostavno prezrlo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - neobrazloženost sodbe - prepoved reformatio in peius – zahteva za sodno varstvo – plačilo polovice izrečene globe - tujec
Storilec je moral globo plačati pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, zato je bil v primerjavi z ostalimi storilci prekrškov, ki s plačilom (polovice) globe pred iztekom roka za vložitev pravnega sredstva izgubijo pravico do le-tega, deležen dvojne ugodnosti; (i) kljub takojšnjemu plačilu polovice izrečene globe je smel (za razliko od drugih storilcev prekrškov) vložiti zahtevo za sodno varstvo, poleg tega pa mu je v skladu z odločitvijo sodišča (ii) ostala tudi pravica do plačila polovične globe, ne glede na končni izid prekrškovnega postopa. Gre za pozitivno diskriminacijo, ki je zaradi načela prepovedi reformatio in peius ni mogoče odpraviti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007910
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 155, 155/2. ZPrCP člen 8. URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – odločanje sodišča – načelo materialne resnice
Sodišče izjave v nemškem jeziku ne more upoštevati, vendar je storilec po presoji Vrhovnega sodišča že s tem, ko je v zahtevi za sodno varstvo navedel podatke o vozniku motornega kolesa, zadostil aktivnemu ravnanju, ki se v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPrCP in sodno prakso od njega pričakuje.
odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opis prekrška – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – opustitev dolžnega nadzorstva
Prekrškovni organ bi moral v odločbi dolžno nadzorstvo, s katerim bi odgovorna
oseba storitev prekrška mogla preprečiti, konkretno opredeliti, ne pa zgolj prepisati abstraktnega zakonskega dejanskega stana, s čimer uvaja objektivno odgovornost za prekršek, ki je veljavno prekrškovno pravo ne pozna.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – ni razlogov o odločilnih dejstvih
Niti prekrškovni organ v odločbi o prekršku niti sodišče v sodbi se nista konkretno opredelila do navedb in dokaznih predlogov zagovornice samostojnega podjetnika, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – alibi – odgovornost lastnika vozila - načelo materialne resnice – nerazumljiv izrek sodbe
Ob dejstvu, da je storilec zahtevi za sodno varstvo priložil dokaz, ki potrjuje njegove navedbe, da je bil v času prekrška na delovnem mestu, bi moralo sodišče v skladu z načelom materialne resnice to dejstvo samo raziskati.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – upravičen predlagatelj
Dejstvo, ali se je prekrškovni postopek začel na predlog osebe, ki je upravičena tak predlog podati, je temeljna procesna predpostavka. Nepravilna ugotovitev o obstoju ali neobstoju te predpostavke pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 2. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - odločanje sodišča - načelo materialne resnice
V prvem odstavku 8. člena ZPrCP je vzpostavljena domneva storilca prekrška. Zakon predpostavlja, da je storilec prekrška lastnik vozila. Lastnik vozila pa lahko to domnevo ovrže. Izpodbojna domneva storilca prekrška je predvidena tudi v primeru, ko je lastnik vozila pravna oseba.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca - dokazni postopek – dopolnitev dokaznega postopka
Storilec je v postopku o prekršku načelno upravičen do ustne obravnave pred prvim in edinim sodiščem, razen če so podane okoliščine, ki bi utemeljevale, da se obravnava ne izvede. Izvedba dokaznega postopka je pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga storilec obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v zahtevi za sodno varstvo. Sodišče izvede ustno obravnavo le, če oceni, da je to potrebno za razjasnitev stvari. Vendar pa odločitev sodnika o izvedbi ustne obravnave ni prepuščena zgolj njegovi subjektivni presoji o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, temveč je ta sodnikova presoja omejena s kršiteljevo pravico do poštenega postopka.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - načelo materialne resnice
Načelo materialne resnice, ki velja tudi v prekrškovnem postopku, od sodišča terja, da po resnici in popolnoma ugotovi vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku (prvi odstavek 68. člena ZP-1). Ko storilec izkaže, da vsebina določenega dokaza izključuje bodisi protipravnost njegovega ravnanja bodisi njegovo krivdo, kar ima za posledico ustavitev postopka o prekršku, mora sodišče tak dokazni predlog sprejeti in poskrbeti, da bo ta vidik zadeve v postopku o prekršku popolnoma raziskan.
ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 78, 79, 80. KZ-1 člen 18, 19.
krajevna pristojnost – kraj storitve prekrška
Če za obstoj prekrška zadošča gola kršitev norme, ki od naslovnika zahteva določeno ravnanje ali mu prepoveduje na določen način ravnati, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška sploh ni predpisana. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
ZP-1 člen 51, 51/2, 155, 155/1-8. Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - prekrškovni organ - stvarna pristojnost - parkiranje
Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je lahko storjena v izreku ali obrazložitvi odločbe, ne pa z navedbo v uvodu, da je prekrškovni organ o prekršku odločil po uradni dolžnosti, čeprav naj bi se postopek dejansko začel na podlagi predloga oškodovanke.
pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazna predloga za pribavo spisov, ki se ne nanašata na dogajanje na policijski postaji, temveč na drug historični dogodek, kot je obravnavan v tem postopku.
Položaj, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, je različen od položaja, ko „sodba nima razlogov“ (8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). V okviru te kršitve se lahko presoja le očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih ni zavzel stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje – pravnomočnost – nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje pritožbe
Vloga stranke, ki je zavržena zaradi izostanka procesnih predpostavk, se šteje kot da sploh ne bi bila vložena in jo zato stranka (seveda znotraj predpisanega roka) lahko ponovno vloži. Iz tega razloga storilčeva pritožba ni mogla imeti suspenzivnega učinka glede nastopa pravnomočnosti sodbe, zoper katero je bila vložena.
načelo materialne resnice – skrajna sila – pravice obrambe – trditveno in dokazno breme
Sodišče je obstoj skrajne sile, če storilec oziroma njegova obramba v svojem dokaznem predlogu izkaže, da je njen obstoj verjeten, dolžno do konca preveriti.