absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepredložen davčni obračun - obdavčljivi prihodki
Okrajno sodišče je v zvezi z obstojem obdavčljivega dohodka sledilo ugotovitvam davčnega organa in se v sodbi ni opredelilo glede storilkine konkretizirane navedbe o tem, da A. A. v letu 2014 ni ustvaril nobenega obdavčljivega prihodka. To dejstvo je storilka uveljavljala kot eno izmed odločilnih olajševalnih okoliščin, dovolj konkretizirano pa je poudarila tudi, da zaradi nepredložitve davčnega obračuna ni bila storjena nobena škoda in storjeni prekršek ni imel za davčni organ ali proračun nobenih posledic. Prav tako se okrajno sodišče ni opredelilo do storilkinih konkretiziranih navedb o nesorazmernosti izrečene denarne globe, glede na to, da po njenem mnenju okoliščine delajo prekršek posebno lahkega in bi bil utemeljen kvečjemu izrek opomina. Takšne navedbe je sodišče dolžno presoditi in ustrezno obrazložiti, saj lahko, če se izkažejo za resnične, vodijo v ustavitev prekrškovnega postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 v zvezi s 6.a členom ZP-1.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do pravnega sredstva - nepopolni pravni pouk - pouk o pravici do plačila polovične globe
V obravnavani zadevi ZP-1 prekrškovnemu organu dodatno nalaga, da storilca poleg seznanitve s pravico do pravnega sredstva, seznani tudi z njegovo pravico do plačila polovičnega zneska globe. V tem delu ZP-1 torej predpisuje širšo vsebino pravnega pouka. Pravica do polovičnega plačila globe sicer ni pravno sredstvo, je pa zakonsko predpisana in gre zato storilcu ne glede na to, ali jo pravni pouk omenja. Povedano drugače, zgolj zato, ker storilec o tej pravici ni bil obveščen, še ne pomeni, da mu je bila odvzeta.
Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da bi mu le popoln pravni pouk omogočal seznanitev z vsemi pravicami, ki jih ima v postopku. Od stranke, zlasti če gre za prava neveščo osebo, se ne more zahtevati, da preverja, ali je pravni pouk v odločbi pravilen. Ker pravni pouk ni vseboval tudi pravice o polovičnemu plačilu globe, je bil storilec zaveden, da ima pravico zgolj do vložitve zahteve za sodno varstvo. Le popoln pravni pouk pa bi zagotovil, da bi se lahko storilec učinkovito odločal o svojih pravicah in o tem, katere od njih bo izkoristil.
ZP-1 člen 58, 58/1.. ZUP člen 103, 103/1, 104, 104/1, 108, 108/1.. URS člen 25.
prekinitev postopka o prekršku - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - smiselna uporaba določb ZUP - hitri postopek o prekršku - pravica do pravnega sredstva
Odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo je imelo prednost pred odločanjem o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bilo treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali je do zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo sploh prišlo.
pomanjkljivi razlogi sodbe - pošten postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Pošten (upravni) postopek terja tudi seznanitev osebe, o katere pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih odloča upravni organ, z razlogi te odločitve. Kadar sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne, odloči enako kot pred njim prekrškovni organ. To pomeni, da so za presojo izostanka sodbenih razlogov v smislu absolutno bistvene kršitve postopka o prekršku pomembne ne le odločbe v izreku sodbe, temveč tudi odločbe v izreku odločbe o prekršku.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55, 55/4.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - priprava obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in ga pouči, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo v izjavil pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 61/2016 z dne 23. 2. 2017 presodilo, da je vsebino navedene določbe treba razlagati v luči določbe 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00002355
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o vključitvi v ustrezen program - rok za predložitev dokazila
Stališču vrhovnega državnega tožilca je v konkretnem primeru potrebno pritrditi. Sodišče druge stopnje je sicer pravilno zaključilo, da določba prvega odstavka 202. d člena ZP-1 med pogoji za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne predvideva (pravočasne) predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno upoštevati tudi druge določbe ZP-1 (202. d - 202. e člen ZP-1), ki urejajo navedeni institut. Treba je upoštevati (v času odločanja sodišč prve in druge stopnje veljaven) osmi odstavek 202. d člena ZP-1, skladno s katerim sodišče storilcu v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, naloži tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od petnajst dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen in z določbami ZVoz predviden program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca. Po določbi drugega odstavka 202. e člena ZP-1 sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
procesna sposobnost – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – prištevnost – odgovornost za prekršek
Vpliv duševne motnje na voljne in razumske sposobnosti storilca sodi na področje
ugotavljanja empiričnih prvin prekrška, torej v sfero pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja.
Vendar pa se glede na zgoraj povzeto vsebino zahteve za varstvo zakonitosti in podatke spisa, zlasti dopisa Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 6. 2. 2017 in ambulantnega izvida psihološke ambulante Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 5. 8. 2016, iz katerih izhaja, da ima storilec prekrška paranoidno shizofrenijo (pri čemer iz dopisa in izvida izhaja, da se bolnik nahaja v remisiji, vendar ima kronične spremembe na področju volje, čustvovanja in ustreznega presojanja), pri Vrhovnem sodišču poraja precejšen dvom, da je bil storilec zaradi duševne motnje v času storitve prekrška dne 10. 12. 2016 zmožen razumeti pomen svojih dejanj oziroma imeti svoja ravnanja v oblasti.
ZP-1 člen 45, 45/4, 51, 51/1, 55, 55/1, 155, 155/1-6.
zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku - prekoračitev pooblastila - ugotovitev istovetnosti - odkrivanje prekrška ter storilca - uradni zaznamek - nedovoljen dokaz - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pooblastila občinskega redarstva
Občinski redar, ki na podlagi njemu dostopnih evidenc oziroma podatkov istovetnosti storilca prekrška po 46. členu ZPrCP ne more ugotoviti, sme navedeno odločilno dejstvo ugotavljati tudi na druge načine, med drugim s prošnjo za pomoč policistom.
postopek pred prekrškovnim organom – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - prištevnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Glede na vsebino psihiatričnega izvida, iz katerega izhaja, da je bil storilec v kritičnem obdobju zaradi epilepsije, organske osebnostne motnje in organske psihotične motnje hospitaliziran v PB Idrija, prav tako pa se pri storilcu odražajo osebnostne in vedenjske posebnosti, impulzivnost, senzitivnost, nanašalnost, kverulantski odnos do institucij in občasno disocialno obnašanje, storilec pa je poročal tudi o zaznavnih motnjah, ki so bile po mnenju nevrologa najverjetneje epi izvora in je bil med zdravljenjem tudi voden s strani nevrologa, je po oceni VSRS podan precejšen dvom v storilčevo zmožnost razumeti pomen svojih dejanj in imeti v oblasti svoja ravnanja v kritičnem obdobju, prav tako pa tudi precejšen dvom o tem, da se je bil storilec med prekrškovnim postopkom sposoben uspešno braniti.
postopek za prekrške prekrškovnega organa - hitri postopek - odločba o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška
Plačilni nalog je po prvem odstavku 57. člena ZP-1 mogoče izdati le, če je dovoljen hitri postopek o prekršku in če je pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zaznala. Za osebno zaznavo gre takrat, kadar pooblaščena uradna oseba vse znake prekrška zazna neposredno s svojimi čutili, torej kadar je fizično navzoča ob storitvi prekrška in sama na podlagi lastnega opažanja ugotovi njegove znake. Seznanitev z okoliščinami prekrška iz izjave prijavitelja ne pomeni osebne zaznave prekrška, zato policist ne bi smel izdati plačilnega naloga, saj niso bili podani zakonski pogoji za njegovo izdajo.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - razlogi izpodbijanja - stroški postopka o prekršku
Vložnik v svoji zahtevi, kljub temu, da gre v obravnavanem primeru za odločbo, s katero je sodišče zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o odmeri stroškov postopka (nagrade in izdatkov zagovornice), ki je ob analogni uporabi prvega odstavka 420. člena ZKP primerljiva t. i. drugi odločbi v kazenskem postopku, z ničemer ne zatrjuje, da bi imela odločitev Vrhovnega sodišča o predmetni zahtevi za varstvo zakonitosti kakršenkoli širši pomen za razvoj sodne prakse na področju prekrškovnega prava v smislu določbe tretjega odstavka 169. člena ZP-1.
ZP-1 člen 46, 46/2, 57, 57/2, 62, 62/1-2.. URS člen 29, 29-3.
odločba o prekršku - poprava očitnih pomot - popravni sklep - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - pravno odločilna dejstva - opis prekrška - kraj storitve prekrška
Kraj storitve prekrška je, kadar prekrškovni organ ugotavlja kršitve prometnih predpisov, ki se nanašajo na najvišjo dovoljeno hitrost, bistvenega pomena pri pravni opredelitvi prekrška. Natančna opredelitev kraja storitve prekrška je pomembna z vidika storilčeve pravice do učinkovite obrambe, saj ima že na podlagi tretje alineje 29. člena Ustave možnost predlagati razbremenilne dokaze, med drugim tudi dokaze, ki zmorejo ovreči domnevo, da se je v določenem časovnem trenutku nahajal na kraju, na katerem naj bi prišlo do storitve prekrška, ki se mu očita, oziroma da dokazuje, da je na določenem kraju s predpisi oziroma prometnim znakom določena drugačna omejitev hitrosti.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obramba obdolženca - pravice obdolženca - zaslišanje obdolženca
Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je najprej dopolnilo dokazni postopek, v njem pa nato izdalo sodbo, s katero je zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo, ne da bi pred tem storilca prekrška vabilo na zaslišanje in ga zaslišalo, je privedlo do absolutno bistvene kršitve določb postopka o prekršku po 3. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Z izostalim vabljenjem na zaslišanje storilec posledično sploh ni bil seznanjen s pravnim poukom in o svojih procesnih možnostih, s čimer so bile kršene tudi njegove ustavno zagotovljene pravica do enakosti, pravica do izjave in pravica do obrambe.
Pri prekršku po tretjem odstavku 20. člena ZSZN-1 gre za kolektivno ravnanje (prekršek), zato več ravnanj storilca pomeni enovit oziroma enoten prekršek.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. ZDR-1 člen 153.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve
Sodišče se je v sodbi dolžno opredeliti do vseh bistvenih in pravno relevantnih navedb iz zahteve za sodno varstvo, sicer krši načelo poštenega postopka in s tem določbo drugega odstavka 167. člena ZP-1.
URS člen 29, 29/3. ZP-1 člen 55, 55/2, 155, 155/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – hitri postopek – postopek pred prekrškovnim organom – priprava obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – navajanje novih dejstev – dokazna prekluzija - možnost izjave o prekršku – pravica do poštenega postopka – odločanje sodišča
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ kršitelja še pred izdajo odločbe o prekršku med drugim pouči, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vsebino navedene določbe je treba razlagati v luči določbe prve alineje 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. V tem primeru bo imel storilec prekrška praviloma zadostno možnost za pripravo svoje obrambe.
Tudi v primeru, če prekrškovni organ storilca prekrška ustno obvesti o prekršku in pouči o njegovih pravicah in posledicah, če v postopku ne bo sodeloval, mora zaradi zagotovitve temeljnih jamstev poštenega postopka iz 29. člena Ustave, storilcu vselej omogočiti, da izjavo poda v roku petih dni, razen če jo sam želi podati takoj. Okoliščina, da želi izjavo podati takoj, mora biti posebej protokolirana, poleg zapisa same izjave o prekršku.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - pravice obrambe - plačilni nalog - prekluzija - instrukcijska maksima
Po presoji Vrhovnega sodišča je (pravni) položaj storilca v primeru, ko pooblaščena uradna oseba ugotovi prekršek in plačilni nalog izda neposredno po kršitvi, to je na kraju storitve prekrška, specifičen. Storilec mora skladno z zgoraj navedenimi določbami (neposredno) po storjeni kršitvi in pred izdajo plačilnega naloga navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, saj jih sicer v postopku več ne bo mogel uveljavljati. To pomeni, da je storilčev čas za pripravo obrambe znatno omejen, zato od storilca pri navajanju dejstev in dokazov ni mogoče pričakovati tolikšne skrbnosti in natančnosti kot v drugih primerih. Skladno z navedenim je potrebno storilčevo zanikanje storitve prekrška in nasprotovanje v plačilnem nalogu ugotovljenem dejanskem stanju šteti kot predlog za njegovo zaslišanje.
Sodišče je ne glede na določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 (gre za t. i. prekluzijo) tudi v prekrškovnem postopku vezano na načelo materialne resnice, kar pomeni, da mora (razen v primeru storilčevega priznanja) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku.
Že iz jezikovne razlage določbe tretjega odstavka 14. člena ZP-1 izhaja, da se ekskulpacijska razloga nanašata na obe situaciji, v katerih je pravna oseba odgovorna za prekršek drugega, to je na situacijo, ko storilec stori prekršek v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi in v primeru, če storilca prekrška ni mogoče odkriti, ali če za prekršek ni odgovoren, pravna oseba pa je opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi prekršek lahko preprečila. Do takšne razlage privede besedna zveza v določbi tretjega odstavka 14. člena ZP-1, ki določa, da ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena, pravna oseba ni odgovorna za prekršek, če dokaže obstoj enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Četudi je neposredni storilec znan in je bil spoznan za odgovornega prekrška, se pravna oseba med drugim lahko razbremeni odgovornosti za prekršek, ki se ji očita, če dokaže, da je bil prekršek storjen s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedlo vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška (druga alineja tretjega odstavka 14. člena ZP-1). Z listinami podprto zatrjevanje storilke prekrška, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi prekrške preprečila, se izkaže za pravno relevantno, saj bi storilkine navedbe, če bi se izkazale za resnične, njeno odgovornost za prekršek mogle izključiti. Zato bi moralo sodišče njene navedbe presoditi in šele nato odločiti o odgovornosti storilke za očitane prekrške. Ker sodba razlogov o teh odločilnih dejstvih nima, je podana kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.