odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - pravnomočna odločba o prekršku - dvom v prištevnost - novi dokazi in nova dejstva - razlaga zakona - jezikovna razlaga zakona
S tožilčevo ekstenzivno (jezikovno) razlago, po kateri bi poleg besedoslovnih, slovničnih in slogovnih pravil za iskanje pravega pomena zakonske določbe po 4. točki prvega odstavka 171a. člena ZP-1 uporabili še druge razlagalne metode, bi nedopustno prestopili besedni pomen norme, za kar pa ni zakonske podlage. Iz citirane določbe jasno izhaja, da mora iz novo ugotovljenih dejstev in novo predloženih dokazov očitno izhajati, da storilec ni storil prekrška, vendar samo zaradi razloga, ker o njegovi istovetnosti niso bili predloženi resnični osebni podatki. Tako imenovane novote na podlagi tega izrednega pravnega sredstva ne morejo biti usmerjene k izpodbijanju pravno odločilnih dejstev, ki se nanašajo na obstoj prekrška ali odgovornost zanj, saj zakon za kaj takega ne daje podlage.
pristojnost za odločanje o prekrških - pristojni organ odločanja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - hitri ali redni sodni postopek - redni sodni postopek
Prekrškovni organ je z izrekom devetih kazenskih točk, ki so predpisane za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, izrekel sankcijo, zaradi katere se po istem zakonu vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (26. člen ZPrCP). S tako odločitvijo pa je prekrškovni organ kršil 6. alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1 in drugo alinejo 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena verodostojnosti prič - pravica do obrambe - pravica storilca do izjave - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Pomanjkanje vsebinske argumentacije o ključnem vprašanju, ki ga je izpostavil storilec v zahtevi in odsotnost ocene o verodostojnosti priče, predstavljata kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 167. člena ZP-1. Hkrati pa dejstvo, da iz obrazložitve sodbe ni razvidna argumentacija glede dejanskega vprašanja, ki je bilo odločilno za presojo očitane kršitve določb ZPrCP, pomeni tudi kršitev kršitev 22. člena Ustave. Omenjeno določilo namreč terja, da mora sodišče v sodni odločbi na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, česar pa sodišče v izpodbijani sodbi ni storilo.
Pravica do izjave in pravica do kontradiktornega postopka kot njen sestavni del, zagotavljata, da lahko vsakdo pride do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese ter s tem vpliva na izid postopka. Omenjeni pravici sta izraz spoštovanja posameznikovega dostojanstva in njegove subjektivitete v postopku. Ta dva namena sta lahko uresničena le, kolikor ima posameznik možnost biti zaslišan na ustni obravnavi. Glede na to, da je bil v obravnavani zadevi odgovor na ključno vprašanje, kje se je nahajal pešec v trenutku, ko je na prehod zapeljal storilec, odvisen ravno od presoje izjave storilca in izpovedbe priče, bi moralo sodišče o tem zaslišati tudi storilca. Navedeno velja še v toliko večji meri ob upoštevanju dejstva, da je storilec v zahtevi to tudi sam predlagal. Glede na to, da sodišče ni zaslišalo storilca, je s tem poseglo v njegovo pravico do izjave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS00022075
ZP-1 člen 8, 14.a, 60, 60/2, 77, 77/1, 80, 80/1. KZ-1 člen 19.
krajevna pristojnost sodišča - spor o pristojnosti - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija - akcesorna pridružitvena odgovornost
Samostojnemu podjetniku posamezniku se storitev obravnavanih prekrškov očita na podlagi pridružitvene (akcesorne) odgovornosti (prvi odstavek 14.a člena ZP-1), pri čemer lasten prispevek samostojnega podjetnika posameznika k prekršku, ki bi kazal na dejstvo, da bi samostojni podjetnik opustil kakšno dejanje ali (z aktivnim ravnanjem) odredil vožnjo vozniku neposrednemu storilcu, v izreku odločbe o prekršku ni opisan. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZP-1 se tako kot kraj storitve prekrška samostojnega podjetnika posameznika šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec (prvi odstavek 80. člena ZP-1).
Stroga izpeljava načela materialne resnice ni povsem izvedljiva, saj bi le-to od sodišča terjalo, da se ob pomanjkanju pobude strank samo dokoplje do vseh informacij, ki so pravno relevantne za odločitev o zadevi. Navedeno bi namreč vodilo v situacijo, ko bi bila neodvisnost sodišča pri odločanju zamegljena oziroma celo onemogočena. Zato je v trenutni zasnovi našega kazenskega postopka in drugih kaznovalnih postopkov načelo materialne resnice potrebno razlagati tudi v povezavi z načelom kontradiktornosti. Slednje načelo pa je odraz predpostavke, da se resnica najbolje manifestira v soočenju nasprotujočih si stališč. Odraz tega pa je, da mora udeleženec tako v kazenskem postopku, kot v postopku z zahtevo za sodno varstvo zadostiti svojemu trditvenemu bremenu in ugovore glede dejanskega stanja tako konkretizirati, da jih je mogoče preizkusiti, morebitne dokazne predloge pa ustrezno substancirati.
Presoje verodostojnosti posameznih izpovedb ni mogoče opreti samo na listovno dokumentacijo. Načelo neposrednosti namreč sodišču narekuje, da svojo presojo o verodostojnosti posameznih izjav lahko opre le na preizkus tovrstnega dokaza na ustni obravnavi. Kolikor se je sodišče v obravnavanem primeru odločilo, da bo ugotavljanje pravno odločilnih dejstev oprlo tudi na izjave obeh udeležencev oziroma, da bo presojalo njuno verodostojnost, bi to lahko naredilo le na podlagi ustnega zaslišanja obeh udeležencev. Spoštovanje pravice do izjave kot sestavnega elementa načela kontradiktornosti namreč od sodišča terja, da prepričljivost tovrstnih dokazov neposredno preizkusi na ustni obravnavi. Brez takšnega preizkusa pa ni mogoče narediti zaključkov o verodostojnosti tovrstnih dokazov.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nejasni razlogi sodbe - razlogi sodbe v nasprotju z izrekom sodbe - pravna opredelitev prekrška - uporaba milejšega zakona
Vrhovna državna tožilka v zvezi z razlogi sodbe, ki se tičejo pravilne kvalifikacije prekrškov, opozarja, da se je višje sodišče v svoji odločbi sklicevalo na določbe ZJN-2 in ZJN-3. S stališčem, da takšne navedbe v odločbi pritožbenega sodišča predstavljajo kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker da izrek nasprotuje razlogom sodbe, slednji pa so nerazumljivi, vložnica zahteve ne more uspeti. Drži, da je višje sodišče v točki 1 napačno povzelo izrek prvostopenjske odločbe in navedlo, da je sodišče obdolžence spoznalo za odgovorne storitve prekrška po določbah ZJN-2. Napačno se na določbe ZJN-2 sklicuje tudi v 7. in 8. točki svoje odločbe. Takšno očitno zmotno povzemanje določb ZJN-2 pa ne pomeni, da je podana kršitev postopka po 8. točki prvega odstavka 156. člena ZP-1.
Bistveno je namreč, da je iz odločbe višjega sodišča kot celote mogoče razumeti, da sprejema stališče prvostopenjskega sodišča, ki je kot kasnejši milejši zakon uporabilo ZJN-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - ocena dokazov - prosta presoja dokazov - presoja verodostojnosti - odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacija odgovornosti
V postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo je prišlo do izvajanja dokazov v pravem dokaznem postopku, kar pomeni, da bi sodišče moralo izvedene dokaze oceniti v skladu z načelom proste presoje dokazov. Sodišče bi moralo vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, na podlagi takšne presoje pa ugotoviti, katero dejstvo se šteje za dokazano ali nedokazano (drugi odstavek 133. člena ZP-1). V obrazložitvi sodbe o prekršku bi moralo kratko navesti, katera dejstva in iz katerih razlogov šteje za dokazana ali nedokazana in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi pravnih predpisov (139. člen ZP-1).
davčna napoved na podlagi samoprijave - začetek postopka o prekršku - uradno dejanje pristojnega organa
Iz predstavljene zakonske ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka postopka o prekršku. V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
odločba o sankciji za prekršek - fakultativni odvzem predmetov - lastništvo predmeta - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovnemu sodišču je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnega dejstva, ki je bilo ugotovljeno v pravnomočni sodbi, zoper katero je zahteva vložena, pri čemer je pomembno dejansko stanje v času odločanja pred drugostopenjskim sodiščem.
ZP-1 člen 21, 21/2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
pravica do pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - presoja navedb zahteve za sodno varstvo - odločba o sankciji za prekršek - izrek opomina
Pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo sodišče ni presodilo oziroma v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo svojih zaključkov o tem, zakaj je utemeljen izrek globe namesto opomina, navkljub zatrjevani izpolnitvi predpisane obveznosti pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku. V konkretnem primeru zato ravnanje sodišča predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, saj sodišče v obrazložitvi sodbe ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je po presoji Vrhovnega sodišča vplivalo na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1) in je bila storilcu v postopku o prekršku kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
kršitev določb postopka o prekršku - odločba o sankciji za prekršek - stranska sankcija - odvzem predmeta - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - načelo sorazmernosti
V primeru odvzema vozila osebi, ki ni storilec prekrška, mora sodišče še posebej skrbno presoditi, ali je z odvzemom mogoče doseči namene te sankcije in ali je podana sorazmernost v ožjem smislu, pri čemer mora odvzem presojati tudi z vidika lastnika avtomobila.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - delavnostna teorija - sedež pravne osebe
Glede na opis prekrška je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Za določitev kraja prekrška je zato treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-9, 144, 144/2, 158, 158/4.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka - zahteva za sodno varstvo
Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki v postopku zaradi več prekrškov, storilca ne spoznata za odgovornega vseh očitanih prekrškov, morata v sodbi oziroma sklepu (če je to mogoče) izločiti tiste stroške, ki so nastali v zvezi s prekrškom, za katerega je bil postopek ustavljen, saj ti stroški bremenijo proračun.
ZP-1 člen 150, 150/1, 151, 151/1, 151/2, 161, 161/1.
pravica do pravnega sredstva - napoved pritožbe - pritožba - laična pritožba - prepozna pritožba
Glede na to, da institut napovedi pritožbe ne sme poslabšati položaja strank, ali jim otežiti pravice do pritožbe, tudi v obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi pozneje vložena prepozna pritožba, predstavljala oviro za vsebinsko obravnavo prvotne vloge, podane v okviru roka za napoved pritožbe. Storilčeva laična pritožba z dne 3. 8. 2017 je namreč vsebovala vse elemente pritožbe. Sodna praksa laične pritožbe, podane v okviru roka za napoved pritožbe, ni štela za nedovoljeno, zato tudi ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe, podane zoper sodbo brez obrazložitve.
krajevna pristojnost - kraj storitve prekrška - prepovedana posledica - delavnostna teorija
Opustitev je bila izvršena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik, ki deluje na sedežu pravne osebe, v konkretnem primeru mogoče vezati le na njen sedež, kjer bi morali biti sprejeti potrebni ukrepi o ustreznem obveščanju potnikov.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-9, 144, 144/1, 144/4, 155, 155/2.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahteva za sodno varstvo
V primeru ustavitve postopka proračun bremeni nagrada za storitve, ki jih je zagovornik opravil v konkretni zadevi.
kršitev materialnih določb zakona - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost za prekršek - pravni naslednik pravne osebe - izrek sankcije za prekršek
Prenehanje pravne osebe pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku ni ovira, da je pravna oseba spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav nima pravnega naslednika. Seveda pa pravni osebi, v takem primeru sankcij za storjeni prekršek ne bo mogoče izreči.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do obrambe - ustna obravnava - zaslišanje obremenilne priče - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče je kršilo pravico do obrambe s tem, ko na ustno obravnavo, kjer sta bili zaslišani priči, ni vabilo niti storilca niti njegove zagovornice. Storilec oziroma njegova zagovornica nista imela možnosti, da bi vsaj enkrat v postopku (na ustni obravnavi) lahko zaslišala tako obremenilno kot tudi predlagano pričo, saj o njunem zaslišanju nista bila obveščena. Pri tem je iz obrazložitve sodbe razvidno, da je sodišče na izvedena dokaza tudi oprlo svojo odločitev. Takšen odvzem procesnih jamstev v konkretnem primeru zato predstavlja kršitev pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS, ki je v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1 vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
ZP-1 člen 156, 156-1.. ZPrCP člen 28, 28/1.. Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (2011) člen 8, 9, 9/1, 9/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - znaki prekrška
Za obstoj prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPrCP je odločilno, ali je voznik opravljal prevoz skladno z drugim odstavkom 9. člena Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji.