PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004405
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 22/8, 52, 52/1, 52/2-7, 129a, 129a/2.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.URS člen 22.
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek – izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Razlaga, da je sodišče pristojno odločati v postopku o prekrških, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu, če je storilec voznik začetnik, velja tudi, če gre za tujca, ki se mu sicer namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
plačilni nalog – pogoji za izdajo plačilnega naloga – dokazni postopek – vročanje – osebno vročanje
Če je prekrškovni organ izvedel poseben postopek, s katerim se je ugotavljalo in zbiralo dokaze o tem, ali je bil storjen prekršek, niso izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004385
ZP-1 člen 22, 22/4, 26, 26/6, 52, 52/2-7, 129a, 202a.ZVCP-1 člen 235, 235/4.URS člen 22.
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – redni sodni postopek - hitri postopek – skrajšani postopek – izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik – omilitev kazni – enako varstvo pravic
Hitri postopek zoper voznika začetnika kot storilca ni dovoljen za prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija v številu, večjem od 6.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2004427
ZP-1 člen 12, 12/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek
Vzporeden (ali zaporeden) tek postopka o prekršku in kazenskega postopka je kljub določbi prvega odstavka 12. člena ZP-1 dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.
postopek za prekrške prekrškovnega organa - hitri postopek – odločba o prekršku – plačilni nalog – osebna zaznava prekrška - dokazni postopek
Če prekrškovni organ zakonskih znakov prekrška in s tem povezane odgovornosti kršitelja ne zazna osebno, temveč jih ugotavlja v dokaznem postopku (čeprav je ta hiter in enostaven), mora izdati odločbo o prekršku z vsemi njenimi sestavinami.
ZP-1 člen 106, 132, 132/2, 136, 136/1-8, 155, 155/1-5.URS člen 22, 23.
postopek z obdolžilnim predlogom – sodba o prekršku – identiteta med sodbo in obdolžilnim predlogom – prekoračitev zahtevka v obdolžilnem predlogu
Tudi v primeru, ko se šele med postopkom o prekršku pokaže, da bi moral biti obdolžilni predlog vložen zoper drugo pravno oziroma odgovorno osebo ali da dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, sodišče od prekrškovnega organa ne more zahtevati spremembe obdolžilnega predloga zoper drugo pravno oziroma odgovorno osebo in ne dopolnitve opisa dejanskega stanja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004354
ZP-1 člen 22, 52, 52/2-7, 62, 62/1-2.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – redni sodni postopek - hitri postopek - skrajšani postopek – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Kriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana, in ne izrečena stranska sankcija.
ZP-1 člen 6a, 62, 62-1, 155, 155/1-8, 171.ZKP člen 428, 428/1, 428/2.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev – kršitev materialnih določb zakona – prekršek neznatnega pomena – status odgovorne osebe – razvid medijev
Sodišče v sodbi ni dolžno ponavljati razlogov o odločilnih dejstvih in odgovarjati na tiste očitke vlagateljev zahteve za sodno varstvo, o katerih je svoje stališče že obrazloženo zavzel prekrškovni organ in so po presoji sodišča pravilni.
ZP-1 člen 14, 57, 62, 62/1-1, 62/1-2, 156, 156/1-1, 169, 169/1, 171.ZKP člen 420, 420/2.ZOPOKD člen 4.URS člen 22.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opis prekrška – plačilni nalog – opis dejanskega stanja – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče mora storilca prekrška pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo seznaniti s (ključnim) obremenilnim procesnim gradivom in mu omogočiti, da o njem v primernem času zavzame stališče.
Čeprav pravna opredelitev prekrška v plačilnem nalogu ne zajema določbe 14. člena ZP-1, ki v povezavi z določbami zlasti 4. člena ZOPOKD predstavlja podlago odgovornosti samostojnega podjetnika za prekršek druge osebe, pa so znaki očitanega prekrška in odgovornost storilca kot samostojnega podjetnika dovolj razumljivo in popolno konkretizirani v opisu dejanskega stanja, priloženem zahtevi za sodno varstvo, zato ne gre za kršitev materialnih določb zakona po 1. točki 156. člen ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004373
ZP-1 člen 22, 23, 23/4, 155, 155/1-8, 156, 156/1-5, 202a, 202a/5.ZVCP-1 člen 235, 235/4.
prekrški - kazni za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – prepoved vožnje motornega vozila - voznik začetnik
Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilcu ni dopustno izreči tudi stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, tudi, če sodišče hkrati z izpodbijano sodbo ne odloči tudi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
kršitev materialnih določb zakona – odločba o kazenski sankciji - splošna pravila za odmero sankcije – odpustitev sankcije – uporaba določb kazenskega zakonika
V postopku o prekršku ni pravne podlage za smiselno uporabo določbe 45. člena KZ, po kateri sme sodišče storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da izrek kazni v takšnem primeru očitno ne bi bil upravičen.
hitri postopek o prekršku – plačilni nalog – osebna zaznava prekrška – neposredno ugotavljanje znakov prekrška – pisna odločba o prekršku - bistvena kršitev določb postopka – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – pravica do zaslišanja
V primerih, ko pooblaščena uradna oseba s posebnim postopkom dokazovanja ugotavlja, ali so podani zakonski znaki prekrška in s tem povezana odgovornost kršitelja, mora prekrškovni organ izvesti ustrezen postopek o prekršku v celoti in izdati odločbo o prekršku z vsemi njenimi sestavinami, ne pa plačilni nalog.
ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 155, 155/1-8, 156, 156/1-1.ZVCP-1 člen 70.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - odgovornost pravne osebe za prekršek - dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – blanketna norma – časovna veljavnost zakona – sprememba dopolnilne norme – dinamična blanketna norma
Tudi če se pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku spremeni dopolnilna norma glede določene največje dovoljene dimenzije vozila oziroma skupine vozil, pri katerih ne gre za izredni prevoz, to ne pomeni, da gre za takšno spremembo predpisa (blanketne norme), da jo je treba ob upoštevanju pravila o časovni veljavnosti zakona kot milejšo uporabiti retroaktivno.
vročanje – osebno vročanje – sprememba naslova – vročanje z objavo na oglasni deski organa – pravnomočnost – zahteva za varstvo zakonitosti
Ker niso bili izpolnjeni pogoji za odreditev vročitve plačilnega naloga s pritrditvijo na oglasno desko prekrškovnega organa in torej plačilni nalog storilki ni bil (pravilno) vročen, v obravnavani zadevi ni pričel teči rok za vložitev zahteve za sodno varstvo oziroma izpodbijani plačilni nalog ni pravnomočen.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – ponovna vložitev zahteve – pravnomočnost
Če je upravičenec (v prekrškovnih zadevah je to le državni tožilec) upravičenost vložiti izredno pravno sredstvo zoper citirano sodbo že konkretiziral, ponovna vložitev zahteve zoper isto odločbo ni dovoljena.
ZP-1 člen 59, 62, 62-2, 155, 155/2, 167, 167/2.URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku – izvajanje dokazov v korist obdolženca
Storilcu morajo biti tudi v (hitrem) postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, zlasti da ima ustrezne in zadostne možnosti zavzeti stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov zadeve.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004323
ZP-1 člen 62/1-2.ZVCP-1 člen 233.URS člen 27, 29, 29/1-3.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – domneva nedolžnosti – možnost izjave o prekršku – izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog
Lastnik vozila, ki se želi razbremeniti odgovornosti po 233. členu ZVCP-1, mora dokazati le, da sam ni vozil, ni pa mu treba sporočiti podatkov o osebi, ki je v času kršitve upravljala vozilo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004267
ZVCP-1 člen 233.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog
Samo navedba storilca prekrška, da je prekršek storil eden od njegovih družinskih članov, ne pa on kot lastnik vozila, ne izpolnjuje dokaznega standarda dokaznega predloga. S tako navedbo storilec ne izkaže s potrebno stopnjo verjetnosti, da sam ni vozil vozila.
ZP-1 člen 55, 55/2, 62, 62/1-2, 62/1-3, 63, 171.ZKP člen 427.
hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - navajanje novih dejstev
Odločbo prekrškovnega organa je mogoče z zahtevo za sodno varstvo izpodbijati tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa se smejo nova dejstva in novi dokazi navajati le, če vlagatelj izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku. Navedena omejitev velja tudi za storilca, ki trdi, da mu v hitrem postopku možnost izjave o prekršku sploh ni bila dana (temveč je bila dejansko dana drugi osebi).