KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS00038496
URS člen 25, 29, 29-2.. ZP-1 člen 90, 90/4, 171.. ZOdv člen 2.a, 34.c, 34.d.
pravica do zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika - tuj odvetnik - zastopanje po tuji odvetniški družbi - dovoljenost pravnih sredstev - pravica do pravnega sredstva
Odvetnik iz druge države članice, ki ni vpisan v imenik odvetnikov, sme v skladu z določbo 34.d člena ZOdv v Republiki Sloveniji opravljati odvetniške storitve, ki sodijo v okvir odvetniškega poklica ob pogoju iz drugega odstavka 34.c člena ZOdv, to je, da mora sodelovati z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“. Vpis v imenik odvetnikov zakon zahteva le v primeru, če želi odvetnik iz druge države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji opravljati odvetniški poklic.
ZP-1 člen 59, 59/3, 90, 90/1, 155, 155/2.. URS člen 22, 29, 29-3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravica do obrambe - enako varstvo pravic - pravna relevantnost dokazov - pravica do učinkovitega dokaznega sredstva - izvajanje dokazov v obdolženčevo korist
Dokazni predlog kršitelja za pregled video posnetkov nadzornih kamer se je nanašal na edini nepristranski dokazni vir in je bil edini obrambni dokaz, ki bi storilčevo odgovornost za očitani mu prekršek mogel ovreči, zaradi česar je kršitelj izkazal pravno relevantnost dokaza s prepričljivo stopnjo verjetnosti. Sodišče bi dokaznemu predlogu obrambe zato moralo ugoditi. Le tako bi lahko presodilo, ali je bila storilcu v konkretni zadevi zagotovljena pravica do poštenega postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00034155
ZP-1 člen 156, 156/1, 156/1-5, 158.. URS člen 22.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - sankcije za prekršek - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - arbitrarnost
Kršitev po 5. točki 156. člena ZP-1 ne bo podana, ko sodišče ne bo pravilno ovrednotilo pravnorelevantnih dejstev posameznega primera in bo zmotno presodilo primernost izrečene prekrškovne sankcije (158. člen ZP-1). Tudi takšna presoja pa bo lahko izjemoma prerasla v kršitev materialnih določb zakona, in sicer v primerih, ko bo odločitev sodišča tako očitno napačna in brez stvarno razumnih razlogov, da bo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev - torej samovoljno (arbitrarno).
ZP-1 člen 25, 25/1, 156, 156-1, 158, 158/2, 169, 169/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - sankcija za prekršek - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - obteževalne in olajševalne okoliščine - primernost sankcije
V okviru zahteve za varstvo zakonitosti je dovoljeno prekrškovno sankcijo izpodbijati iz razloga po 5. točki 156. člena ZP-1, torej v primeru, ko je kršitev povezana s prekoračitvijo pravice, ki jo ima sodišče po zakonu. Poleg tega je ob upoštevanju prvega odstavka 169. člena ZP-1, s sklicevanjem na drugi odstavek 158. člena ZP-1 dovoljeno izpodbijati sankcijo tudi, če so bila pri njenem izreku prekršena določila ZP-1. Vendar je ob tem treba poudariti, da zgolj presoja obteževalnih ali olajševalnih okoliščin ter njihovo tehtanje samo po sebi, še ne pomeni tudi kršitve zakona.
URS člen 22, 23, 29.. ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155-8.. ZPrCP člen 8.
pravica do obrambe - pravica do izjave - dopolnitev dokaznega postopka - ustna obravnava - odgovornost lastnika vozila - ekskulpacija odgovornosti - alibi - nerazumljivost obrazložitve
Predlagani dokazi so že na prvi pogled bistveni za presojo storilčevih navedb o tem, da kritičnega dne v času, ko je bil storjen očitani mu prekršek, avtomobila ni vozil, zato so materialnopravni relevantni in bi jih sodišče moralo izvesti.
postopek o prekršku - odvzem premoženjske koristi - odmera premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - izrek sodbe - nerazumljiv izrek
Odvzem premoženjske koristi in premoženjskopravni zahtevek sta različna kazenskopravna instituta, ki se kvečjemu medsebojno dopolnjujeta, pri čemer prejemniki zneskov po obeh institutih tudi niso enaki.
Skladno z jezikovno in logično razlago določbe drugega odstavka 141. člena ZP-1 (argumentum a contrario) ter prvega in drugega odstavka 142. člena ZP-1 lahko oškodovanec premoženjskopravni zahtevek za škodo, ki jo je utrpel s prekrškom, o katerem je odločal prekrškovni organ v hitrem postopku, uveljavlja le v civilnem postopku.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe - enako varstvo pravic - izvedensko mnenje - možnost izjave
Ker storilec ni bil poučen o možnosti izjaviti se o izvedenskem mnenju v določenem roku, niti ni imel dejanske možnosti do izjave tekom nadaljnjega postopka, postopka o prekršku ni mogoče šteti kot poštenega v smislu predhodno predstavljenih zakonskih, ustavnih in konvencijskih pravic. Da bi bilo zadoščeno procesnim jamstvom, ki jih storilcu prekrška zagotavljajo predhodno omenjeni pravni akti, bi bilo potrebno izvedensko mnenje, na katerega se opira sodba, vročiti storilcu skupaj s pravilnim pravnim poukom o tem, da se lahko glede njega izjasni, poda pripombe in dodatne predloge ter mu za to dati primeren rok.
ZP-1 člen 163, 163/2, 163/8, 163/9, 169, 169/1, 202.d.
formalna pravnomočnost - materialna pravnomočnost - odločitev sodišča druge stopnje - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - nerazumljiv izrek
Z odločbo, ki je samo formalno pravnomočna, zato ker zoper njo ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, je zgolj odločeno, da se prejšnja odločitev o neki stvari razveljavi in da je o tej stvari treba ponovno odločiti. Zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča zato ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva, saj gre v tem primeru le za formalno, ne pa tudi materialno pravnomočno odločbo višjega sodišča.
URS člen 22, 29. ZP-1 člen 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - obrazloženost sodne odločbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokazni predlogi - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - razlogi o odločilnih dejstvih - zaslišanje priče - načelo neposrednosti
Po določbi prvega odstavka 90. člena ZP-1, ki temelji na ustavnih jamstvih iz 22. in 29. člena Ustave, ima storilec v postopku o prekršku pravico, da se zagovarja, da predlaga dokaze in daje druge predloge, da vloži pritožbo in uporablja druga pravna sredstva. Kršiteljeva pravica, da predlaga dokaze sicer ni absolutna, saj sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, ampak lahko zavrne neustrezno oziroma pomanjkljivo substancirane dokazne predloge in materialnopravno nerelevantne dokaze. Vendar mora odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga ustrezno in jasno obrazložiti, saj se s tem stranki v postopku omogoči uvid v razloge, ki so sodišče vodili k določeni odločitvi, hkrati pa ji omogoči preizkus razumnosti sprejete odločitve.
Glede na to, da izpodbijana sodba v obravnavani zadevi ne vsebuje obrazložitve o zavrnitvi relevantnih dokaznih predlogov, kar je sicer z vidika jamstev v postopku nosilni del odločitve, je podana kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ter kršitev 22. in 29. člena Ustave.
Glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem C. C. zahteva za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče presojalo verodostojnost omenjene priče, čeprav je ni zaslišalo. Takšno ravnanje sodišča je v nasprotju z načelom neposrednosti, ki od sodišča terja, da svojo presojo o verodostojnosti izjav opre le na preizkus tovrstnega dokaza na ustni obravnavani.
Iz pravice do poštenega sojenja izhaja tudi pravica kršitelja, da se seznani z obremenilnimi dokazi in se do njih opredeli ter da zaslišuje tako obremenilne, kot tudi razbremenilne priče.
ZP-1 člen 60, 60/2, 77, 77/1, 214, 214/1.. KZ-1 člen 19.. ZDavP-2 člen 1, 2, 3.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - kraj storitve prekrška - sedež pravne osebe
V konkretnem opisu prekrška na plačilnem nalogu Finančne uprave Republike Slovenije je kot kraj storitve prekrška sicer res naveden kraj Ljubljana, vendar pa iz podatkov v spisu in celotnega opisa prekrška ne izhaja, da bi bil očitan prekršek dejansko storjen v Ljubljani oziroma da bi storilec moral delovati v Ljubljani.
V opisu prekrška navedeni kraj, kjer bi storilec moral delovati, tako nima dejanske in pravne podlage oziroma glede na celoten opis prekrška in navedene zakonske določbe to ni pravilen kraj storitve očitanega prekrška.
bistvene kršitve določb postopka - dokaz z zaslišanjem prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju - pravica do izjave
Storilcema pred prekrškovnim organom ni bila dana možnost sodelovanja pri zaslišanju prič (delavk), iz izpovedb katerih izhaja, da so delo čiščenja prostorov Finančnega urada Maribor opravljale za pravno osebo C., d. o. o. Čeprav storilca tega v zahtevi za sodno varstvo izrecno nista predlagala, bi sodišče glede na razloge, s katerimi sta uveljavljala razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, in glede na dokazne zaključke, ki jih je sprejelo v zvezi z izpovedbo priče, ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi vse obremenilne priče (delavke) neposredno zaslišalo ter storilcema dalo možnost udeležbe v postopku njihovega zaslišanja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00028531
ZP-1 člen 155, 155-8, 156, 156-2. Zakon o finančni upravi člen 11, 17, 95, 95/1. ZDavP-2 člen 85.a. ZPP člen 143.
vročanje - elektronsko vročanje - vročanje pisanj v varni elektronski predal - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - seznanjenost z vsebino pošiljke - krivda - naklep - nezavestna malomarnost - odgovornost za prekršek
Fikcija vročitve ne potrjuje kot resnične samo domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino (in naloženo obveznostjo) seznanjen.
Fikcija vročitve omogoča pravno sklepanje o obstoju zavestne sestavine krivde. Obe nižjestopenjski sodišči sta zato s trditvijo, da ni podana niti najmilejša oblika krivde, ob upoštevanju ugotovljenega načina vročitve, pravno napačno sklepali o obstoju okoliščin, ki izključujejo odgovornost za prekršek.
ZP-1 člen 42, 42/4, 50, 50/1, 136, 136/1-10, 156, 156-3.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja - uradne poizvedbe
Prekrškovni organ je poizvedbo opravil izven organa oziroma pri tretji osebi, zato je treba šteti, da je bila poizvedba opravljena (najprej) z dnem odprave obvestila, torej dne 25. 9. 2018.
ZP-1 člen 58, 58/1, 171.. ZUP člen 87, 87/1, 96, 96a.. ZKP člen 423.
vročanje - vročanje z objavo na oglasni deski organa - zahteva za varstvo zakonitosti - pravnomočnost - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Vročanje z javnim naznanilom je mogoče le v primerih, ko je stranka že seznanjena s tekom postopka. Storilcu pa so v predmetni zadevi skušali plačilni nalog vročiti z javnim naznanilom, ne da bi bil pred tem sploh seznanjen, da zoper njega teče prekrškovni postopek.
Plačilni nalog storilcu ni bil (pravilno) vročen, zato še ni pravnomočen. Ker v tej zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
krajevna pristojnost sodišča - kraj storitve prekrška - sedež pravne osebe - delavnostna teorija - spor o pristojnosti
Iz zgoraj navedenega opisa prekrška ne izhaja, na kakšen način oziroma kje mora odgovorna oseba pravne osebe izvajati nadzor nad delom vlakospremnega osebja in izvajanjem javno objavljenega voznega reda; povedano drugače, iz opisa prekrška ni razvidno, da bi odgovorna oseba pravne osebe nadzor morala opravljati na postajah O., M. T. in M. Glede na tako izkazane okoliščine je treba šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik in ki praviloma deluje na sedežu pravne osebe, treba vezati na njen sedež.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 22, 29.. ZP-1 člen 65, 125, 125/1, 139, 155, 155-8, 156, 156-1.
pravica do obrambe - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do izjave - pravica do poštenega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zaključek sodišča, da izvedba predlaganih razbremenilnih dokazov in zaslišanja policista, ki je prekršek zaznal, ni potrebna, je v tem primeru, ko prekršek temelji zgolj na ugotovitvah prekrškovnega organa, storilec pa je v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo trdil, da je opravljal lokalni prevoz, v nasprotju s pravnimi jamstvi iz 22. in 29. člena Ustave ter 6. člena EKČP.
kršitev določb postopka o prekršku - splošna pravila za odmero sankcije - sankcija za prekršek - odpustitev prekrškovne sankcije - kazenske točke v cestnem prometu - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Določb, ki bi izrecno omogočale odpustitev stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, v Zakonu o prekrških ni, takšne odpustitve ne predvidevajo niti materialne določbe Zakona o pravilih cestnega prometa. Z odpustitvijo sankcije kazenskih točk je bil zato kršen sedmi odstavek 26. člena Zakona o prekrških, po katerem se lahko storilcu prekrška odpusti globo in druge sankcije, če je z zakonom tako določeno.
odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika - odgovornost pravne osebe za prekršek - opustitev dolžnega nadzorstva - izrek odločbe o prekršku
Odgovornost samostojnega podjetnika posameznika ne more temeljiti le na izpolnitvi predpostavk iz prvega odstavka 14. člena ZP-1, saj gre za fizično osebo, katere odgovornost mora temeljiti na njenem lastnem prispevku k prekršku, ki se kaže v opustitvi dolžnega nadzorstva, s katerim bi prekršek lahko preprečila (subjektivizirana odgovornost). Pri razlagi določbe, ki samostojnemu podjetniku posamezniku nalaga odgovornost za prekršek drugega, je zato treba upoštevati navedeno bistveno razliko med pravno osebo in samostojnim podjetnikom posameznikom, ki gospodarsko dejavnost opravlja kot fizična oseba. V obravnavani zadevi gre za položaj, ki je v bistvenem primerljiv z odgovornostjo odgovorne osebe v ZP-1 oziroma položajem, ki ga ureja drugi odstavek 14. člena ZP-1 in ki od prekrškovnega organa terja, da že v izreku odločbe o prekršku konkretno navede vsebino dolžnega nadzorstva, ki naj bi ga vodstveni oziroma nadzorni organ (odgovorna oseba) samostojnega podjetnika posameznika opustil. Po vsebini gre v obravnavani zadevi dejansko za očitek, da samostojni podjetnik posameznik kot vodstveni oziroma nadzorni organ ni izvedel ukrepov dolžnega nadzorstva nad pri njemu zaposlenim voznikom. Funkciji vodenja in nadziranja sta v konkretnem primeru združeni v nosilcu podjema, kar pomeni, da te organe predstavlja podjetnik sam. Zato bi bila njegova odgovornost za prekršek lahko ugotovljena le v primeru, da bi mu prekrškovni organ že v izreku odločbe očital konkretno opustitev dolžnega nadzorstva.
odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - pravnomočna odločba o prekršku - dvom v prištevnost - novi dokazi in nova dejstva - razlaga zakona - jezikovna razlaga zakona
S tožilčevo ekstenzivno (jezikovno) razlago, po kateri bi poleg besedoslovnih, slovničnih in slogovnih pravil za iskanje pravega pomena zakonske določbe po 4. točki prvega odstavka 171a. člena ZP-1 uporabili še druge razlagalne metode, bi nedopustno prestopili besedni pomen norme, za kar pa ni zakonske podlage. Iz citirane določbe jasno izhaja, da mora iz novo ugotovljenih dejstev in novo predloženih dokazov očitno izhajati, da storilec ni storil prekrška, vendar samo zaradi razloga, ker o njegovi istovetnosti niso bili predloženi resnični osebni podatki. Tako imenovane novote na podlagi tega izrednega pravnega sredstva ne morejo biti usmerjene k izpodbijanju pravno odločilnih dejstev, ki se nanašajo na obstoj prekrška ali odgovornost zanj, saj zakon za kaj takega ne daje podlage.