PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
VS2006578
ZP-1 člen 57, 57/2, 57a, 62a, 62a-2, 156, 156-4. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/4.
plačilni nalog – posebni primeri plačilnega naloga – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška – nasilno in drzno vedenje
V 6. členu ZJRM-1 so v prvih treh odstavkih opisani različni prekrški, ki pomenijo nasilno in drzno vedenje. Vsi trije prekrški se po določbi četrtega odstavka 6. člena kaznujejo strožje (kvalificirana oblika prekrška), če so storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te
osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost za prekršek
Storitev prekrška mora biti v izreku odločbe opredeljena na način, ki omogoča pravno vrednotenje dejanja ter uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.
ZP-1 člen 13, 14. ZOPOKD. ZOUTI člen 16, 21, 21/1-19, 21/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
kršitev določb postopka - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje samostojnega podjetnika
Določbi drugega odstavka 13. člena ZP-1 ter 14. člena ZP-1 (veljavni v času storitve prekrška) je treba uporabiti v primeru, ko samostojni podjetnik posameznik odgovarja za ravnanje drugega, ko se torej po organiziranosti približuje pravni osebi. Smiselna uporaba ZOPOKD za odgovornost za prekršek samostojnega podjetnika posameznika tako pride v poštev samo v primerih, ko se njegova odgovornost omejuje le na udeležbo pri prekrških, storjenih v njegovem imenu, na njegov račun ali v njegovo korist (ne pa, kot v obravnavanem primeru, ko samostojni podjetnik posameznik kot fizična oseba odgovarja za lastno ravnanje).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Po drugem odstavku 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 je kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka – možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov v korist obdolženca - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb
Če sodišče ne oceni relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, je podana (relativno) bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006281
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev sodbe - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - dokazni predlog
Storilčevih navedb, da v času prekrška ni vozil vozila, temveč je z njim upravljala oseba, katere ime, priimek in naslov je navedel, ni mogoče šteti kot dokazni predlog za zaslišanje navedene osebe.
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 155, 155/1-3, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 23, 25.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe – odločanje sodišča – odločanje o dokaznem predlogu – zaslišanje obdolženca
Če sodišče v obrazložitvi sodbe ne oceni v celoti bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, to predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, ki je po presoji Vrhovnega sodišča vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1).
ZP-1 člen 2, 14, 56, 56/3, 156 in 156/1-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati s sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne.
ZP-1 člen 13, 14, 56, 56/3, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva – pobuda za presojo ustavnosti
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila v izreku ter navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja, s čimer je prepisan le zakonski tekst, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu očitanih prekrškov.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obrazložitev - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – opomin
Če sodišče namesto globe izreče opomin, mora obrazložiti olajševalne okoliščine, ki prekršek delajo posebno lahek, sicer je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZP-1 člen 21, 26, 155, 155/1-8, 156, 156-4, 158, 158/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev - kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – izpodbijanje odločitve o sankciji - splošna pravila za odmero sankcije - opomin
Izrekanje opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1 ni utemeljeno že z obstojem katerih
koli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v
okoliščinah, ki jim je mogoče pripisati posebno težo. Pri tem prekrškovni organ oziroma sodišče prvenstveno upošteva objektivne okoliščine v času storitve prekrška (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, kraj, čas, način storitve), upoštevati pa je tudi okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti za prekršek, nagibi storilca, njegovo prejšnje življenje ipd.).
V primeru prekrškov, pri katerih gre za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.
Zaključek sodišča, da zgolj odmaknjenost dogodka ter nekaznovanost pravne osebe v obravnavanem primeru utemeljujeta izrek opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1, je materialnopravno napačen.
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 59, 59/3, 156 in 156/1-3.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - preizkus in posredovanje zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču - pridobitev seznama vodenih postopkov - odstop zadeve drugemu sodišču
Zastaranja postopka o prekršku ne morejo pretrgati procesna dejanja, ki so namenjena formalnim odločitvam v postopku in niso neposredno namenjena h končnemu cilju izreka sankcije.
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 43, 136, 136/1-4. ZDDV-1 člen 144.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje - sodba, s katero se postopek ustavi - zastaranje postopka o prekršku
Z zavrnitvijo zahteve za sodno varstvo po poteku absolutnega zastaralnega roka je sodišče prekršilo tretji odstavek 42. člena ZP-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1.
ZP-1 člen 57, 57/6, 62, 62-2, 65, 65/5. URS člen 22, 29.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopka - opis dejanskega stanja - opis prekrška – odločanje sodišča
Dolžnost sodišča, da pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo storilca seznani z obremenilnim gradivom in mu omogoči, da se o njem izjavi, izhaja že iz temeljnih jamstev poštenega postopka.
Zapis policistov v sklepu o pridržanju tako po obsegu kot tudi po vsebini ne more nadomestiti bistveno bolj konkretiziranega opisa dejanskega stanja obeh prekrškov, ki ga je prekrškovni organ sestavil po vložitvi zahteve za sodno varstvo in s katerim storilec pred odločitvijo sodišča ni bil seznanjen.
ZP-1 člen 59, 59/3, 133, 133/2, 155, 155/1-8, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb – dokazna ocena
Razlikovati je treba med položajem, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, in položajem, ko "sodba nima razlogov", ki ga kot absolutno bistveno kršitev določb postopka določa 8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1 - v okviru te kršitve se presoja le tiste očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih nista zavzela stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da lahko stranka, pa čeprav njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo.
ZP-1 člen 55, 55/2, 57, 57a, 57b, 62a, 62a/1-2, 171. ZKP člen 427.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če je v postopku o prekršku izdan plačilni nalog, se pravica do izjave zagotavlja tako, da se v fazi postopka pred prekrškovnim organom omogoča predvsem seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, stališče do dejanskih in pravnih podlag zadeve pa kršitelj zavzame v zahtevi za sodno varstvo.