meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - odmera premoženjske koristi
Prekrškovni organ je na podlagi prvega odstavka 28. člena ZP-1 o odvzemu premoženjske koristi pravni osebi odločil po temelju, odmero in dejanski odvzem premoženjske koristi pa je na podlagi drugega odstavka 191. člena ZP-1 opravilo sodišče v posebnem postopku.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - kršitev materialnih določb zakona
Med dejanjema, ki merita na pregon storilca prekrška, to je posredovanjem zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču dne 11. 10. 2007 in pridobitvijo seznama vodenih postopkov o prekršku dne 4. 6. 2009, nista minili dve leti, zato je bil tako imenovani relativni zastaralni rok iz prvega odstavka 42. člena ZP-1 pretrgan in je zastaranje začelo teči znova.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007381
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk
Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu upoštevalo kot podlago za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi 3 kazenske točke, ki so bile storilki izrečene v postopku o prekršku, ki je bil po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ustavljen, kar je imelo za posledico, da storilki prekrška te točke niso bile (več) izrečene. Storilka prekrška je tako s storjenimi prekrški dosegla 16 kazenskih točk, torej ni presegla 18 kazenskih točk, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče pa je z njegovo izdajo kršilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007343
ZP-1 člen 65, 65/4. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Izvedba ustne obravnave je potrebna zlasti tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ob tem ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov - pravica do poštenega sojenja - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog
Ker je storilec obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov utemeljil s potrebno stopnjo verjetnosti, bi moralo sodišče predlagane dokaze izvesti, presoditi ali je zatrjevano dejstvo podano ter nato ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev presoditi ali je storilec odgovoren za očitani mu prekršek.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Sodišče v obrazložitvi sodbe ni presodilo bistvenih pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, ki se nanašajo na razbremenitev odgovornosti samostojnega podjetnika posameznika za očitani prekršek, zato ocena sodišča ni v skladu s standardom obrazloženosti sodbe, s katero sodišče odloča o zahtevi za sodno varstvo.
stroški postopka – kdo plača stroške postopka – sklep o stroških - odločanje sodišča - prepoved reformatio in peius
Pravilna je ugotovitev vložnika zahteve za varstvo zakonitosti, da sodišče v obravnavanem primeru o stroških postopka ni odločilo, ker odločitve o njih ni zapisalo v izreku sodbe. Vendar pa uveljavljane kršitve Vrhovno sodišče ne more odpraviti z razveljavitvijo obsodilnega dela izpodbijane pravnomočne sodbe, kakor predlaga vložnik, ker sodišče ob ponovnem odločanju o prekršku ne bi moglo odločiti o delu stroškov, ki se nanašajo na prekrška, v zvezi s katerima je bil postopek ustavljen. Vrhovno sodišče pa izpodbijane pravnomočne sodbe v celoti ne more razveljaviti, ne da bi s tem ravnalo v škodo storilca prekrška, ter s tem kršilo določbo dvanajstega odstavka 65. člena v zvezi s 171. členom ZP-1.
ZP-1 čken 145, 145/1, 158, 158/4. ZST-1 člen 34, 34/3.
izpodbijanje odločitve o sankciji - sklep o stroških
Odločitev sodišča, ki je odmero stroškov, nastalih v postopku z zahtevo za sodno varstvo, naložilo prekrškovnemu organu ni pravilna. Sodišče bi moralo v izreku sodbe odločiti ne le o obveznosti plačila sodne takse, temveč bi sodno takso moralo odmeriti tudi po višini.
ZP-1 člen 14, 14/3, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Sodišče v obrazložitvi sodbe ni presodilo relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, ki se nanašajo na razbremenitev odgovornosti pravne osebe za očitane prekrške.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – prekoračitev obdolžilnega predloga - prepoved reformatio in peius
Tako prekrškovni organ kot sodišče smeta na podlagi ugotovitev dokaznega postopka opis dejanskega stanja prekrška prilagoditi, vendar morata poleg pravice storilca do izjave v tem primeru upoštevati tudi prepoved reformatio in peius. Plačilnega naloga oziroma odločbe o prekršku ne smeta spremeniti v storilčevo škodo, odločitev pa mora ostati tudi znotraj istega historičnega dogodka.
stroški postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi - zahteva za sodno varstvo
V skladu z določbo drugega odstavka 147. člena ZP-1 se sodna taksa ne določi, če je bilo z odločbo sodišča v celoti ali deloma odločeno v obdolženčevo korist.
ZP-1 člen 15, 59, 59/3, 155, 155/1-8. URS člen 22, 25.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - pojem odgovorne osebe - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
V obravnavani zadevi je eno od odločilnih dejstev, da je bil storilec v času izvršitve prekrška pri pravni osebi pooblaščen za opravljanje poslov. To dejstvo je storilec v zahtevi za sodno varstvo izpodbijal in dokazoval z zgodovinskim izpisom iz sodnega registra, smiselno pa je tudi predlagal, da si sodišče pridobi aktualni izpis iz sodnega registra. Iz izpodbijane sodbe ni razvidno, da bi se sodišče sploh seznanilo z dokazom, ki ga je storilec priložil zahtevi za sodno varstvo, in z njegovim dokaznim predlogom, posledično se sodišče do teh dokazov, ki sta materialno pravno relevantna, storilec pa je izkazal tudi verjetnost, da bo z njima uspel, tudi ni opredelilo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - navajanje novih dejstev
Odločbo prekrškovnega organa je mogoče izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer se smejo v zahtevi navajati nova dejstva in predlagati novi dokazi le, če vlagatelj zahteve izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v hitrem postopku.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodišče je obsojencu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave, saj je v delu, ki je za storilca prekrška obremenilen upoštevalo tudi podatke kazenskega spisa, čeprav tega dokaza v prekrškovnem postopku sploh ni izvedlo, hkrati pa je zavrnilo dokazni predlog za vpogled v isti kazenski spis v delu, v katerem bi bil po mnenju storilčeve obrambe zanj razbremenilen.
Sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ni napravilo pravnega zaključka o krivdni obliki, s katero je ravnal storilec prekrška, niti ni navedlo odločilnih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je storilec pri storitvi prekrška ravnal naklepno ali pa je prekršek storil iz malomarnosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi
Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločilo, da se mora storilec v dvanajstih mesecih udeležiti programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, nasprotno temu pa je v II. točki izreka istega sklepa odločilo, da se mora storilec navedenega usposabljanja udeležiti v šestih mesecih, torej v časovnem obdobju, ki je za polovico krajše.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007382
ZP-1 člen 171. ZKP člen 427. ZPrCP člen 8, 8/2.
odgovornost lastnika vozila - identiteta storilca - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovnemu sodišču se je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vzbudil precejšen dvom o resničnosti odločilnega dejstva, ugotovljenega v izpodbijani sodbi - ali je kršitelj odgovorna oseba pravne osebe, kar je pogoj za pravilno uporabo določbe drugega odstavka 8. člena ZprCP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007281
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2. ZPrCP člen 8. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - načelo materialne resnice
V primeru, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Te določbe pa ni mogoče razumeti tako, da mora storilec z dokazi prepričati sodišče, da prekrška ni storil, ampak lastniku vozila nalaga predložitev razbremenilnih dokazov.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 68, 68/1, 65, 65/4, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti – načelo materialne resnice
Če se prekrškovni organ v odločbi o prekršku sploh ni opredelil do navedb obdolžene pravne osebe, bi moralo sodišče, ki je očitno štelo, da zgolj izjava, ki jo je podala pravna oseba, ne zadostuje, skladno z načelom poštenega sojenja in načelom materialne resnice pravno osebo opozoriti, da je dolžna sodišču predložiti (ne zgolj navesti) vse dokaze, s katerimi razpolaga in jih lahko predloži, ter se nato o njih konkretizirano opredeliti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007260
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 167, 167/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - obrazložitev odločbe
Sodišče, ki pri odločanju ni vezano le na zakon, temveč tudi na Ustavo ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, bi moralo storilcu pravico, da je obveščen v primeru ponovitve oziroma dopolnitve dokaznega postopka, da je seznanjen, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal, zagotoviti na podlagi določb
29. člena Ustave ter točke d)
tretjega odstavka 6. člena EKČP, čeprav Zakon o prekrških, ki je veljal v času izdaje sodbe te določbe še ni vseboval.