zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Trditev zahteve, da je podan dvom v odločilna dejstva, ki so bila ugotovljena v izpodbijani sodbi, po vsebini predstavlja uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3, 155, 155/1-8, 156, 156-1, 169, 169/2. ZCes-1 člen 32, 32/19. Pravilnik o delih in opremi na vozilih.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – plačilni nalog – sestavine plačilnega naloga – opis prekrška – kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - izredni prevoz - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev
Kršitev iz 8. točke 155. člena ZP-1, to je nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, v primeru izdanega plačilnega naloga ne more biti podana, saj opis dejanja ni obvezna sestavina plačilnega naloga, prekršek pa prav tako ni obrazložen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007626
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. ZMV člen 26, 26/1, 26/10.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti – ekskulpacijski razlog - registracija vozila
S stališčem, da storilec prekrška odgovornosti za pravočasno registracijo motornega vozila ne more prenesti na drugo osebo (zaposlenega), je sodišče dovolj določno pojasnilo, zakaj je dokazni predlog za zaslišanje storilca in pri njem zaposlenega voznika nerelevanten in ga sodišče ni bilo dolžno izvesti.
ZP-1 člen 65, 65/5, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča
O tem, da se je odločilo za dopolnitev dokaznega postopka z zaslišanjem policista sodišče ni obvestilo storilca. Ker je sodišče nato na izpoved policista, zaslišanja katerega storilcu ni omogočilo, v bistvenih delih oprlo izpodbijano sodbo je kršilo temeljna procesna jamstva po določbi 29. člena Ustave RS in točke d) tretjega odstavka 6. člena EKČP.
prisilna izterjava globe - globa, določena s plačilnim nalogom - nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
V postopku o prekršku, o katerem je odločeno s plačilnim nalogom, ni predvidena nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.
postopek o prekršku - postopek proti mladoletnikom – krajevna pristojnost
Po določbi 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku pristojen sodnik sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - obrazložitev odločbe
Prekrškovni organ se ni vsebinsko opredelil do trditev odgovorne osebe ter do predloženih dokazov, s katerimi je odgovorna oseba utemeljevala, da je izvajala konkretne ukrepe dolžnega nadzorstva. Odločba prekrškovnega organa ne vsebuje jasne utemeljitve, zakaj s strani odgovorne osebe zatrjevano izvajanje ukrepov ne zadošča oziroma ni dokazano.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog
Zgolj splošne navedbe, s katerimi sta prekrškovni organ in sodišče izvedbo predlaganih dokazov zavrnila, ne dosegajo ustavnega standarda poštenega postopka in pomenijo nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Dejstva, katera je storilka želela dokazovati, bi bila, če bi se izkazala za resnična, zmožna njeno odgovornost za prekršek ovreči.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007646
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 69, 69/1. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca
Ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka je obvezna vselej, ko narava spornega vprašanja, ki ga storilec v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpostavlja, brez neposrednega zaslišanja vseh vpletenih oziroma neposrednega izvajanja drugih dokazov ne omogoča pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007619
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8, 8/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
Sodba nima razlogov, če sploh nima obrazložitve ali če nima obrazložitve o kateri izmed odločb, vsebovanih v izreku (v konkretnem primeru pa sodišče v obrazložitvi ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je vplivalo na zakonitost sodbe in predstavlja drugo kršitev).
hitri postopek - zahteva za sodno varstvo – roki - iztek roka – smiselna uporaba ZUP
Sodišče bi moralo v hitrem postopku o prekršku, ki je tekel zoper pravno osebo, glede štetja in izteka roka za vložitev zahteve za sodno varstvo uporabiti določbo prvega odstavka 58. člena ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo določb zakona o splošnem upravnem postopku. Ker se je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku iztekel na soboto, bi moralo sodišče ugotoviti, ali je prekrškovni organ ta dan delal, ter na podlagi te dejanske ugotovitve odločiti, ali je bilo pravno sredstvo vloženo pravočasno ali po izteku roka.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - dopolnitev dokaznega postopka
Obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je treba dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku
Dolžnost sodišča je, da storilca obvesti o (novih) dejstvih, glede katerih se v postopku pred prekrškovnim organom oziroma v zahtevi za sodno varstvo ni mogel izjaviti.
ZP-1 člen 62, 62/1-2, 65, 65/2. ZUP člen 35, 35-2.
postopek o prekršku - izločitev uradne osebe - odločanje prekrškovnega organa
Policist, ki je s kršiteljem v sorodstvu v stranski vrsti tretjega kolena, je v prekrškovnem postopku zoper kršitelja opravljal posamezna dejanja v postopku oziroma je sodeloval pri vodenju postopka. S tem je podana kršitev določb postopka po 2. alineji prvega odstavka 62. člena ZP-1, ki narekuje odpravo odločbe (drugi odstavek 65. člena ZP-1).
odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Izpodbijana sodba nima ne dejanskih ugotovitev ne pravnih zaključkov o ekskulpacijskih razlogih, čeprav je sodišče povzelo navedbe zastopnika pravne osebe, podane v zahtevi za sodno varstvo, o obstoju ekskulpacijskih razlogov.
ZP-1 člen 59, 59/1, 63, 63/2, 155, 155/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - pravica do zahteve za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa
Prvi odstavek 59. člena ZP-1 določa, da zahtevo za sodno varstvo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena kazenska sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. Oseba, ki bi morala vložiti zahtevo za sodno varstvo in izpodbijati ugotovitve iz plačilnega naloga je torej odgovorna oseba družbe (v obravnavani zadevi vlagatelj zahteve za sodno varstvo ni bil storilec).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Navedbe, da je inštruktor vožnje, kateremu je bilo dano ustno (niti ne pisno) navodilo (malomarno) pozabil urediti podaljšanje prometnega dovoljenja namreč ne izkazujejo,
da je bil prekršek storjen z namenom škodovanja pravni osebi (1. alineja tretjega odstavka 14. člena ZP-1) ali zavestnim kršenjem njenih navodil (2. alineja tretjega odstavka 14. člena ZP1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007585
ZP-1 člen 13, 15, 15/2, 155, 155/2. URS člen 27, 29, 29-3. ZPrCP člen 8, 8/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - domneva nedolžnosti - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Sodišče je zmotno štelo, da se odgovorna oseba pravne osebe ne more razbremeniti odgovornosti za prekršek oziroma dokazovati, da vozila v času storitve prekrška ni upravljala.
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 69/1, 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Storilec v postopku o prekršku je načelno upravičen do ustne obravnave pred prvim in edinim sodiščem, razen če so podane okoliščine, ki bi utemeljevale, da se obravnava ne izvede. Izvedba dokaznega postopka je pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga storilec obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v zahtevi za sodno varstvo. V določenih primerih bo storilcu prekrška zagotovljen pošten postopek že z možnostjo seznanitve s podatki iz spisa in možnostjo pisne izjave o pravnih in dejanskih vidikih zadeve, v drugih primerih pa – zaradi narave spornega vprašanja – o poštenem postopku ne bo mogoče govoriti, če storilcu prekrška ne bo omogočeno, da je na sojenju osebno navzoč, da predlaga izvedbo dokazov v svojo korist, da se neposredno seznani z obremenilnimi dokazi ter da zahteva zaslišanje obremenilne priče.
ZP-1 člen 14, 14/3, 15, 15/2, 15a, 56, 56/3, 156, 156-1. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Sodišče se mora ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo seznaniti z navedbami strank ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe opredeliti. Prav tako se mora opredeliti do dokazov, ki jih stranka predloži sodišču, in do podanih dokaznih predlogov.
Še posebej v situaciji, ko je na pravni osebi breme, da s predložitvijo dokazov izkaže obstoj razloga, ki jo razbremenjuje odgovornosti, mora sodišče pravni osebi omogočiti, da z dokazi, ki jih je predlagala, dokaže obstoj zatrjevanih dejstev. Kolikor presodi, da dokazni predlogi niso pravno relevantni, in jih zavrne, pa mora jasno obrazložiti, zakaj predlaganih dokazov ne bo izvedlo.
Kadar se odgovorni osebi pravne osebe očita, da je prekršek storila z opustitvijo dolžnega nadzorstva, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezana izvajati v okviru dolžnega nadzorstva, ni opravila.