Prekrškovni organ je storilca prekrška pozval, da vlogo dopolni s podpisom, ob tem pa ni določil roka, v katerem je dolžan to storiti, zato je treba šteti, da je storilec prekrška ugovor vložil pravočasno.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Storilka je zaradi svoje zaposlitve in narave dela s sodniki Višjega sodišča v Mariboru v vsakodnevnih stikih ter se z njimi osebno pozna. Navedeni okoliščini bi lahko vzbudili dvom v nepristranskost sodnega odločanja o njeni pritožbi.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – možnost izjave o prekršku - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Če narava spornega vprašanja, ki ga storilec v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpostavlja, brez neposrednega zaslišanja vseh vpletenih oziroma neposrednega izvajanja drugih dokazov ne omogoča pravilne ugotovitve dejanskega stanja, bo pošten postopek mogoče zagotoviti le tako, da se mu omogoči osebna navzočnost, izvajanje dokazov v njegovo korist, neposredno seznanjanje z obremenilnimi dokazi ter zasliševanje obremenilnih prič (na primer takrat, kadar so edina podlaga za kaznovanje kršitelja opažanja policistov, kršitelj pa v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev).
ZP-1 člen 8, 42, 156, 156-3, 199, 199/2. KZ-1 člen 91, 91/2.
kršitev materialnih določb zakona - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - uporaba določb kazenskega zakonika
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku. V postopku nove razsoje zastaranje pregona ne „oživi“.
V postopku ponovnega odločanja v postopku o prekršku po razveljavitvi pravnomočne odločbe o prekršku z zahtevo za varstvo zakonitosti mora sodišče o prekršku in storilčevi odgovornosti zanj odločiti v razumnem roku ob upoštevanju zapletenosti zadeve, ravnanja državnih organov, ravnanja vložnika pravnega sredstva in vprašanja, za kaj v pravnem sredstvu gre.
pravica do pravnega sredstva - pritožba - napoved pritožbe
Če upravičenec do pritožbe po napovedi pritožbe vloži pritožbo, sodišču druge stopnje ni treba presojati navedb v zvezi s pritožbenimi razlogi, ki jih je upravičenec navedel v napovedi pritožbe.
postopek o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - roki - štetje rokov - iztek roka
Ni pomembno, ali državni organ v primerih, ko je zadnji dan roka nedelja, državni praznik ali dela prost dan, dela ali ne. To je pomembno le v primerih, ko državni organ ne bi delal kak drug dan.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007788
URS člen 29. ZPrCP člen 8.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča storilec ni zgolj zatrjeval razbremenilnih dejstev, temveč je svoje trditve podkrepil z dokazom, prav tako je podal dokazni predlog za izvedbo še drugih dokazov, s katerimi bi lahko izpodbil obstoj v prvem odstavku 8. člena ZPrCP domnevanega dejstva. Storilčevo navedbo, da lahko pošlje tudi kopijo potnega naloga, je ob navedbah v zahtevi in priloženem službenem potrdilu mogoče šteti za dokazni predlog.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007796
ZP-1 člen 65, 65/5. ZVoz člen 60, 60/2.
pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini – zakonski znaki prekrška
Zakonodajalec je začetek teka dve letnega roka, v katerem sme državljan Republike Slovenije voziti z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal organ tuje države (drugi odstavek 60. člena ZVoz), vezal na trenutek prijave prebivališča v Republiki Sloveniji in ne na njegov dejanski namen, da prebiva v Republiki Sloveniji.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka – začetek postopka o prekršku
Zakon ne določa, kdaj se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, vendar mora biti dejanje prekrškovnega organa tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje, neposredno usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.
V konkretnem primeru je bil postopek o prekršku začet z izdajo plačilnih nalogov na ime lastnice vozila, s tem pa v celoti izpolnjena procesna predpostavka, ki omejuje začetek postopka o prekršku na trideset dni.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena
Pravica obdolženca, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist, sodi med temeljna jamstva poštenega postopka iz 29. člena Ustave, ki morajo biti obdolžencu zagotovljena tudi v postopku o prekršku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007806
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 8/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe – odgovornost lastnika vozila - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Stališče, da bi morala kršiteljica kot direktorica pravne osebe, ki je lastnik vozila, v svojem podjetju ustrezno ukrepati in preveriti vse okoliščine z namenom ugotovitve, kdo dejansko je v času storitve prekrška vozil osebni avtomobil, sicer se sama odgovornosti ne more razbremeniti, je materialnopravno zmotno.
ZP-1 člen 167, 167/2, 171, 202c, 202c/4. ZKP člen 427.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - presoja navedb zahteve - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – invalidnost
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je storilec kljub invalidnosti I. kategorije sposoben opravljati naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ter o zadevi ponovno odločiti.
ZP-1 člen 59, 59/3, 62, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe
Navedbe zahteve za sodno varstvo, s katerimi je storilka zatrjevala, da je bila kaznovana za isti prekršek dvakrat, so dovolj konkretizirane in hkrati bistvene, zato se je sodišče dolžno do njih konkretno opredeliti.
Sodba nima razlogov, če sploh nima obrazložitve ali če nima obrazložitve o kateri izmed odločb, vsebovanih v izreku.
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZKP člen 427. ZUP člen 58, 58/1, 87, 87/1, 89.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - vročanje pisanj - smiselna uporaba ZUP - vročanje po pooblaščencu za vročitve - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če obdolženec ni pooblastil druge osebe za vročanje dokumentov (pooblaščenec za vročitve), vročitev plačilnega naloga (z vročitvijo tej osebi) ni mogla biti pravilno opravljena.
Sodišče se mora v sodbi opredeliti do vseh tistih navedb v zahtevi za sodno varstvo, ki so konkretizirane in se nanašajo na odločilna dejstva. Trditve storilca, da gre za prekršek neznatnega pomena, spadajo med navedbe, ki jih je sodišče dolžno presoditi in ustrezno obrazložiti.
ZP-1 člen 58, 58/2, 62, 62-4, 67. URS člen 37. ZKP člen 150.
hitri postopek o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – nedovoljen dokaz – pravica do komunikacijske zasebnosti – sadež zastrupljenega drevesa
Uporaba prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem v postopku o prekršku ni dopustna.
V obravnavanem primeru obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonito zbranimi dokazi, pridobljeni z izvajanjem tega prikritega preiskovalnega ukrepa, ter izvedbo policijske zasede, pri kateri je bila neposredno zaznana storitev očitanega prekrška.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zastaranje izvršitve sankcije
Če kršitve zakona, na katero se sklicuje vrhovni državni tožilec, ni mogoče preizkusiti, Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrne.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev
Prosta presoja dokazov ne pomeni arbitrarnosti sodniške presoje, ampak od sodišča terja, da v sodbi navede konkretne razloge, zakaj določeno odločilno dejstvo šteje za dokazano ali nedokazano, obrazložitev pa mora biti logična, prepričljiva in izkustveno sprejemljiva, tako da je zunaj vsakršnega razumnega dvoma. Splošnih navedb strank o kršitvah zakona sodišče ne more preizkusiti in mu zato ni treba podrobneje pojasnjevati, zakaj takih navedb v okviru sodniške presoje ni upoštevalo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – JAVNI RED IN MIR
VS2007721
ZP-1 člen 14, 155, 155/2, 156, 156-1. ZJRM-1 člen 8. URS člen 22, 34, 74.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – povzročanje hrupa – zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do svobodne gospodarske pobude - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opis prekrška
Zakonski znaki prekrška po prvem (in tudi drugem) odstavku 8. člena ZJRM-1 so izpolnjeni že v primeru, ko storilec s hrupom moti mir ali počitek posameznika.