141.

VSL sklep I Cp 1096/2004

13.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO

VSL50548

ZNP člen 30, 30/1, 30/2, 31, 31/3, 37, 30, 30/1, 30/2, 31, 31/3, 37. ZIKS člen 145 č, 145 č. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 350, 350/2, 360, 360/1, 100, 100/1, 205, 205/1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 350, 350/2, 360, 360/1.

vrnitev zaplenjenega premoženja - upravni postopek - smrt stranke

V nepravdnem postopku se uporabljajo določbe ZPP, če udeleženec med

postopkom umre.

 

143.

VSL sklep I Cp 2168/2004

13.4.2005

IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50549

ZZK-1 člen 87, 87/3, 87, 87/3.

zaznamba sklepa o izvršbi - hipoteka

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti je pritožbeno

sodišče ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru v korist upnice v

izvršilni zadevi opr. št. In 61/2004 v zemljiški knjigi pod Dn. št.

907/94 že vknjižena hipoteka na sporni nepremičnini vl. št. xx k.o.

Z., parc. št. yy v znesku 166.000,00 DEM oziroma v tolarski

protivrednosti 13,280.000,00 SIT na dan 25.7.1994. V takem primeru

zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi zaznambe izvršbe odloča po

stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje

vknjižba hipoteke. S sklepom, s katerim dovoli zaznambo izvršbe, po

uradni dolžnosti odloči tudi, da zaznamba izvršbe učinkuje od

trenutka, od katerega je učinkovala vknjižba hipoteke.

 

145.

VSL sklep I Cp 147/2005

13.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL50608

ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 35, 35/2, 35, 35/2.

izbris iz sodnega registra - terjatev zoper družbenika - zavrženje

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je rok iz 2. odstavka

394. člena ZGD, v katerem morajo upniki uveljaviti svoje terjatve do

družbenikov izbrisane družbe, prekluzivne narave. Navedeno zakonsko

določilo določa tudi začetek teka tega roka in to je, kot pravilno

opozarja pritožba, objava izbrisa družbe iz registra in ne

pravnomočnost sklepa o izbrisu. Ker pa se po določilu 2. odstavka 35.

člena ZFPPod izbris iz sodnega registra objavi v Uradnem listu

Republike Slovenije, Uradni list Republike Slovenije pa je uradno

glasilo (1. odstavek Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije),

tako uradno objavljeni podatki, ne predstavljajo dejstva, ki bi ga

bilo treba ugotavljati v dokaznem postopku pred sodiščem prve

stopnje.

 

147.

VSL sklep I Cp 1463/2004

13.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50328

ZOR člen 154, 154/2, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 154, 154/2, 177, 177/1, 177/2, 177/3. ZPP člen 212, 215, 362, 362/2, 212, 215, 362, 362/2.

odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - oprostitev odgovornosti - ekskulpacijski razlogi - dokazno breme

Pri uveljavljanju objektivne odgovornosti mora sodišče najprej

ugotoviti, ali (v tožbi) opisane okoliščine (tudi v skladu s sodno

prakso) ustrezajo pravnemu standardu nevarne dejavnosti. Če je

objektivna odgovornost podana, je dokazno breme glede ekskulpacijskih

razlogov na toženi stranki.

Za izključitev objektivne odgovornosti po 2. odstavku 177. člena ZOR

ne zadošča le, da gre dejanje pripisati tožeči stranki, temveč mora

biti dejanje še neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh

dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v

konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje tožeče stranke

mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi (3. odstavek

177. člena ZOR).

Kadar sodišče ugotovi, da objektivna odgovornost ni podana, mora po

uradni dolžnosti preveriti, ali ne gre morda za krivdno odgovornost

tožene stranke, pri čemer je vezano na trditveno podlago iz tožbe.

 

149.

VSL sodba II Cp 995/2004

13.4.2005

stvarno pravo

VSL50234

 

pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - razpolaganje z nepremičnino

Ker gre pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice za izveden

način pridobitve lastninske pravice, kar pomeni, da pridobitelj

lastninsko pravico izvaja iz lastninske pravice svojega prednika, je

poleg veljavnega pravnega naslova in pridobitnega načina nujen

predpogoj za pridobitev lastninske pravice pridobitelja ravno

razpolagalna sposobnost odsvojitelja. To pa ima le zemljiškoknjižni

lastnik nepremičnine. Četudi je namreč možno lastninsko pravico na

nepremičnini pridobiti tudi na originaren način (torej brez vknjižbe

v zemljiški knjigi, ki je v teh primerih le deklaratornega značaja),

izvenknjižni lastnik svoje lastninske pravice brez njenega

predhodnega vpisa v zemljiški knjigi na tretjo osebo ne more veljavno

prenesti. Zemljikoknjižno dovolilo lahko namreč izstavi le

zemljiškoknjižni lastnik. Od razpolagalno nesposobne osebe pa

lastninske pravice na nepremičnini (za razliko od premičnin) v

nobenem primeru ni mogoče pridobiti.

 

151.

VSL sklep II Cp 1188/2004

13.4.2005

nepravdno pravo

VSL50174

SPZ člen 70/2, 70/2.

razdružitev solastnega premoženja - delitev

Ko sodišče odloča o načinu delitve stvari, pa med solastniki ni

sporazuma, more sodišče utemeljiti, zakaj je posameznemu solastniku

dodelilo stvar, oziroma utemeljiti, v čem je podan njegov upravičen

interes za dodelitev te stvari.

 

153.

VSL sklep III Cp 1889/2004

13.4.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48515

ZIZ člen 20, 20/2, 20/3 20/4, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3, 20, 20/2, 20/3 20/4, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3.

notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve

Kadar zapadlost terjatve ne izhaja neposredno iz notarskega zapisa

sporazuma o zavarovanju terjatve z zastavno pravico, ampak je odvisna

od nastopa dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe), ki jih je

treba šele ugotoviti, se zadlost terjatve iz notarskega zapisa

dokazuje na način predpisan v tretjem in četrtem odstavku 20. člena

ZIZ.

 

155.

VSL sodba I Cp 1583/2004

13.4.2005

zavarovalno pravo

VSL50553

ZOZP člen 41, 41.

regresni zahtevek zavarovalnice - nezavarovano vozilo

Toženec bi v tej regresni pravdi lahko podal vse ugovore, ki bi jih

imel proti oškodovancu, med drugim tudi, da je višina izplačane

odškodnine oškodovancu, ki jo je dokumentirano izkazala tožeča

stranka, pretirana. Za to svojo trditev pa v vsem postopku kakšnega

dokaza ni ponudil, torej svojega ugovora o previsoko izplačani

odškodnini ni dokazal.

 

157.

VSL sodba I Cp 205/2005

13.4.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL50337

ZOR člen 199, 200, 199, 200.

negmotna škoda - čast in dobro ime - višina odškodnine

Pritožbeno sodišče soglaša z izpodbijanim materialnopravnim stališčem

sodišča prve stopnje, da toženec ni ravnal dovolj skrbno in se

uspel razbremeniti odgovornosti (krivde) za trditve, ki jih je

izrekel v spornem intervjuju. V pritožbi še zatrjevane okoliščine, da

je informacijo dobil od visokih letalskih častnikov in da se je

tožnik tudi sam hvalil, da je letel na vojaškem letalu F 16 ne morejo

predstavljati razbremenilnih okoliščin, ki bi omogočale zaključek,

da je toženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih

trditev, s čemer šele bi bila lahko izključena neskrbnost pri

podajanju odgovora. Kot vojaški strokovnjak bi moral podvomiti ali pa

vsaj preveriti govorice, da je toženec opravljal licenco za civilna

pilota na vojaškem letalu, letenje na vojaškem letalu F 16 pa prav

gotovo ni primerljivo z letenjem na povsem drugem letalu - tipa

pilatus. Zahteva po preverjanju resničnosti informacij je v

konkretnem primeru temeljila na višjem standardu profesionalne

(poklicne) skrbnosti in ne le na podlagi merila skrbnosti povprečnega

človeka - nestrokovnjaka. Od toženca se je zato lahko utemeljeno

pričakovalo, da bi se tudi v spornem primeru moral in mogel zavedati,

da trditve, ki jih je slišal od drugih niso resnične. Tudi če ni

morda vedel, kakšen je postopek pridobitve licence civilnega pilota,

bi se moral o tem prepričati - lahko bi na primer v predpisih

preveril, kakšen je postopek za pridobitev tovrstne licence, predno

se je odločil, da potrdi novinarjeve trditve oz. vprašanje ter na ta

način tudi sam nedvomno žaljivo trditev o tožnikovem ravnanju, ki

vsebuje celo očitek kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja oz.

korupcijskega kaznivega dejanja, posreduje javnosti.

V pisnem opravičilu v Sobotni prilogi z dne 10.4.1999, to je kmalu po

objavi spornega intervjuja, (s katerim je bil seznanjen tudi tožnik),

je toženec bralce tudi obvestil o neresničnosti v intervjuju

posredovanih informacij. Takšno opravičilo je vsekakor potrebno

upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku nedvomno povzročene

duševne bolečine v zvezi z obravnavanim škodnim posegom.

 

159.

VSL sklep III Cp 1570/2005

13.4.2005

STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50727

ZPPSL člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZIZ člen 55/1-8, 55/1-8.

sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - prenehanje terjatve

Če je bila prisilna poravnava potrjena pred nastankom izvršilnega

naslova, je treba učinke prisilne poravnave upoštevati že v samem

izvršilnem naslovu. Naknadno tega dejstva ni mogoče več upoštevati v

izvršilnem postopku. Realizacija plačila terjatve tako ni v vsakem

primeru podvržena pogojem prisilne poravnave, saj sicer določba

tretjega odstavka 64. člena ZPPSL sploh ne bi bila potrebna, temveč

bi zadostovali določbi prvega in drugega odstavka 64. člena ZPPSL.