• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 13
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep II Cp 716/2005
    20.4.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL49968
    ZD člen 210, 213, 213/1, 210, 213, 213/1. ZDKG člen 4, 25, 4, 25. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1.
    zaščitena kmetija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na

    vprašanje statusa kmetije, ki je predmet dedovanja, po uradni

    dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem upravnem organu, in

    če je o statusu kmetije že odločeno, je zapuščinsko sodišče na takšno

    odločbo upravnega organa vezano, če pa upravni organ o statusu

    kmetije še ni odločil (obravnavani primer), pa mora zapuščinski

    postopek prekiniti do odločitve pristojnega upravnega organa (prvi

    odstavek 13. člena v zvezi s 1. točko 206. člena ZPP in 163. členom

    ZD). Ker je treba vprašanje statusa kmetije rešiti neodvisno od

    obstoja spora med dediči (tudi če spora ni), po oceni pritožbenega

    sodišča ne gre za situacijo, ki jo ureja 210. člen ZD in posledično

    napotitev dediča na upravni postopek po določbi prvega odstavka 213.

    člena ZD ni potrebna.

     
  • 42.
    VSL sklep II Cp 1998/2004
    20.4.2005
    denacionalizacija
    VSL49980
    ZDen člen 3, 4, 5.
    pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - čas sklenitve pogodbe
    V obravnavani zadevi je prišlo do sklenitve sporazuma oziroma do

    izdaje odločbe o arondaciji na podlagi določil Temeljnega zakona o

    izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Ta je v določilu 42. člena vseboval

    določbo, da se denarna odškodnina za pripojeno zemljišče (nadomestno

    zemljišče je dobil kmet, nekmet pa odškodnino), odmerja po

    predpisih, ki veljajo za odmero odškodnine pri razlastitvi. Tak

    predpis je bil Zakon o razlastitvi, ki pa je bil z določbo Ustave

    SFRJ iz leta 1963 o pravični odškodnini usklajen šele s spremembo,

    objavljeno dne 7.2.1968 (Ur. l. SFRJ, št. 5/68) z veljavnostjo od

    15.2.1968 dalje. Kolikor bi bil torej posel iz 5. člena ZDen sklenjen

    pred navedeno uskladitvijo določb o odškodnini z Ustavo iz leta 1963

    oziroma pred 15.2.1968, bi bila predlagateljica upravičenka do

    denacionalizacije, ob dokazanosti okoličin sklenitve posla iz 5.

    člena ZDen.

     
  • 43.
    VSL sodba in sklep I Cp 203/2005
    20.4.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50584
    ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4, 6, 6/1, 6/1-4.
    spregled pravne osebnosti
    Po določbi 4. vrstice 1. odst. 6. člena ZGD je podan spregled pravne

    osebnosti tudi v primeru, če je družbenik v svojo korist ali v korist

    kakšne druge osebe zmanjšal premoženje družbe in je vedel ali moral

    vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim

    osebam. Za obstoj odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, kar

    spregled pravne osebnosti - to je zanikanje ločenosti družbe od

    družbenika, glede na navedeno zakonsko določbo vsebinsko pomeni, je

    tako potreben obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja

    družbe v svojo korist ali korist tretje osebe) ter subjektiven

    element (zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi

    zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih

    obveznosti tretjim osebam). Tožeča stranka subjektivnega elementa v

    teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala z

    ustreznimi trditvami, temveč se je le pavšalno sklicevala na navedeno

    zakonsko določbo. Navajala je torej v tem delu le pravno podlago brez

    ustrezne konkretizirane oziroma substancirane pravotvorne dejstvene

    podlage, posledično pa je izostal tudi obrazložen dokazni predlog za

    ugotavljanje tega elementa navedenega pravnega instituta, čeprav je

    bilo dokazno breme na njeni strani. Sodišče prve stopnje je tako

    utemeljeno ugotovilo, da tožeča stranka za izkazovanje tega elementa

    spregleda pravne osebnosti družbe ne uveljavlja niti ustreznih

    trditev in je pravilno iz tega razloga zavrnilo tožbeni zahtevek.

     
  • 44.
    VSL sklep III Cp 1450/2005
    20.4.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50719
    ZZZDR člen 123, 123/1, 130, 130/2, 123, 123/1, 130, 130/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - sklep o izvršbi - ugovor
    Dolžnik lahko izpolni svojo preživninsko obveznost tudi na podlagi

    dejanskega preživljanja, kljub sklenjenemu dogovoru o preživnini pred

    centrom za socialno delo, s katerim mu je naloženo plačevanje

    denarnih zneskov na roke zakonite zastopnice, če zakonita zastopnica

    s takšnim načinom soglaša oziroma ga odobri.

     
  • 45.
    VSL sklep III Cp 2427/2004
    20.4.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48521
    ZPPSL člen 104, 104/1, 104/4, 111, 111/1, 111/4, 104, 104/1, 104/4, 111, 111/1, 111/4.
    stečaj
    Po oceni pritožbenega sodišča prepoved opravljanja (dovolitve in

    nadaljevanja) izvršbe zoper samostojnega podjetnika v stečaju ne

    velja samo v tistih primerih, ko gre za izterjavo neposlovnih

    (osebnih) terjatev dolžnika na premoženju, ki ga samostojni podjetnik

    pridobi po začetku stečajnega postopka, torej tistem premoženju, ki

    ne gre v stečajno maso. To pomeni, da bo upnica iz spornih

    nepremičnin lahko poplačana le v stečajnem postopku nad dolžnikom in

    še to ob pogoju, da je ločitveno pravico pravočasno prijavila.

     
  • 46.
    VSL sodba I Cp 1235/04
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51123
    ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 154, 158, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena
    Ker je tožena stranka kot predsednica sodišča na članek v Mladini, da

    je tožnik bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je drugega razžalil

    kazen že odslužil, čeprav nikoli ni prejel sodbe, in jo je prejel

    šele 10. marca 2000, obsojen pa je bil 25. septembra 1981 odgovorila,

    glede na to, da se spisa ne hrani več in ni mogoče ugotoviti, kdaj je

    bila sodba tožniku vročena, da pa je postala pravnomočna 23.10.1981,

    da ji je Ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bila tožniku dne

    14.10.1981 osebno vročena sodba opr. št. I K.., kar je potrdil z

    lastnoročnim podpisom. V tistem času je namreč prestajal kazen na

    podlagi druge sodbe, zato mu je bila sodba v zadevi opr. št. I K..

    vročena preko Zavoda za prestajanje kazni.., kar izhaja iz fotokopije

    ustrezne strani iz knjige prejete in vročene pošte za leto 1981, ki

    jo je poslala Mladini tudi na vpogled. Ni podana odškodninska

    odgovornost tožene stranke, saj glede tožnika ni podala nobenih

    vrednostnih sodb, ampak se je sklicevala zgolj na uradno pridobljene

    podatke, ki so ji bili na razpolago. Očitati pa ji tudi ni, da bi ne

    ravnala v konkretnem primeru s potrebno skrbnostjo, in v skladu s

    predpisi, saj je bila odgovor na članek "S.." kot predsednica sodišča

    v skladu s Sodnim redom upravičena podati. Glede na dejstvo, da se

    spis ne hrani več, pa je tudi neutemeljen očitek tožnika toženki, da

    kot sodnica ni ravnala s potrebno strokovno skrbnostjo, ko se je

    sklicevala na listine v fotokopiji, ne da bi pregledala original

    knjige o prevzemu sodbe z dne 14.10.1981 s strani tožnika, saj se je

    lahko upravičeno zanesla na podatke, ki jih je posredovalo

    Ministrstvo za pravosodje, ob tem, da ni bilo nobenih konkretnih

    dokazov oziroma trditev o tem, da bi šlo za ponarejen podpis tožnika

    v zvezi s prejemom sodbe v knjigi o prevzemu poštnih pošiljk. Na

    njeni strani ni nedopustnega ravnanja in zato tudi ne njene

    odškodninske odgovornosti.

     
  • 47.
    VSL sklep I Cp 285/2005
    20.4.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50545
    ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-14, 287, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 135, 135.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - krivdna odgovornost
    Pritožnica utemeljeno očita neizvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca

    konjarske stroke. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da se sodišče

    prve stopnje do tega dokaznega predloga niti ni opredelilo, saj o

    njem ni odločalo z ustreznim dokaznim sklepom in tako opustitev

    izvedbe tega dokaza niti ni obrazložena (po določbi 2. odstavka 287.

    člena ZPP pa mora sodišče predlagane dokaze, za katere misli, da niso

    pomembni za odločbo zavrniti in v sklepu navesti, zakaj jih je

    zavrnil). Zato se izpodbijana sodba v tej smeri niti ne da

    preizkusiti, zaradi česar je izkazana tudi po uradni dolžnosti

    upoštevna kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

    339. člena ZPP.

     
  • 48.
    VSC sklep Kp 107/2005
    20.4.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01093
    KZ člen 105, 105. ZKP člen 5, 5/2, 371, 371/2, 511, 5, 5/2, 371, 371/2, 511.
    seznanitev zagovornika
    Če sodišče 1. stopnje v postopku za sodno rehabilitacijo ne seznani prosilca in zagovornika o zbranih podatkih, od katerih je odvisna odločitev o prošnji, pomeni ta opustitev bistveno kršitev določb kaz. postopka po 2. odst. 371. čl. v zvezi z 2. odst. 5. čl. ZKP. Zato je bilo treba negativni sklep sodišča 1. stopnje razveljaviti.

     
  • 49.
    VSL sklep II Cp 262/2005
    20.4.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL49991
    ZPP člen 8, 257, 339/1, 8, 257, 339/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost države
    Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo tožnikovo izpovedbo le kot

    "izjavo" in je ni ustrezno dokazno ocenilo.

    Podlaga krivdni odgovornosti države je lahko tudi kršitev potrebne

    skrbnosti pri zagotavljanju ustrezne in varne opreme vojaškim

    obveznikom oziroma vojaškim osebam (v konkretnem primeru zatrjevana

    izrabljenost športnih copat).

     
  • 50.
    VSL sodba II Cp 893/2004
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49982
    ZOR člen 154, 154/1, 184, 206, 154, 154/1, 184, 206. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 40, 44, 40, 44.
    nevarna stvar - poledenel pločnik - odgovornost
    Občina se z ustanovitvijo javnega podjetja ne razbremeni odgovornosti

    za vzdrževanje pločnikov. Odgovornost obeh je solidarna.

     
  • 51.
    VSL sklep I Cp 1847/05
    20.4.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51121
    ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3, 79/4, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 79/4.
    zaznamba spora
    V okviru tega postopka zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je

    predlagatelj dejansko pridobil lastninsko pravico na spornem

    zemljišču na zatrjevani podlagi, saj je to pristojnost pravdnega

    sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Za odločitev o dovolitvi

    zaznambe spora zadostuje dejstvo, da je predlagatelj vložil tožbo, s

    katero se zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na

    nepremičnini, ki jo je pridobil na kateregakoli od izvirnih načinov

    pridobitve lastninske pravice, kar gradnja na tujem svetu oz.

    vlaganja v tujo nepremičnino, tudi je.

     
  • 52.
    VSL sodba I Cp 46/05
    20.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51112
    ZD člen 77, 99, 99/1, 99/2, 77, 99, 99/1, 99/2.
    preklic oporoke - dokazovanje
    Tožnica svoj zahtevek utemeljuje na kopiji zapisane oporoke, pri

    čemer pa ne trdi in tudi ne dokazuje, da bi bil original oporoke po

    naključju ali z dejanjem koga drugega uničen, izgubljen, skrit ali

    založen, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda

    brez njegove vednosti (77. člen ZD). Le v primeru, če bi tožnica

    zatrjevala in dokazala zgoraj navedena dejstva, bi bilo mogoče

    predloženo oporoko upoštevati kot dokaz, da je oporoka obstajala, da

    je bil original uničen, da je bila sestavljena v pravilni obliki in

    kakšna je vsebina oporoke, vse v smislu 77. člena ZD.

     
  • 53.
    VSL sodba II Cp 1412/2004
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL49997
    ZOR člen 940, 941, 941/1, 940, 941, 941/1.
    zavarovanje pred odgovornostjo
    Pri pogodbenem zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec terja

    neposredno od zavarovalnice le tisto, kar bi bila zavarovalnica

    dolžna izplačati zavarovancu, če bi oškodovanec od njega terjal

    plačilo odškodnine.

     
  • 54.
    VSL sodba I Cpg 380/2003
    20.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05579
    ZPP člen 286, 286/2, 286, 286/2.
    predlaganje dokazov - poznejši narok - obravnava
    Ker tožeča stranka ni bila pravilno vabljena na prvi narok in se ga

    zato tudi ni udeležila, na tem naroku brez svoje krivde ni mogla

    ponuditi dokazov, ki so bili potrebni za ugotovitev njunih navedb. To

    pravico pa ji je sodišče prve stopnje dopustilo na poznejšem naroku,

    ki pa je po oceni pritožbenega sodišča sama ni izkoristila.

     
  • 55.
    VSL sodba II Cp 1474/2004
    20.4.2005
    POPRAVA KRIVIC
    VSL50003
    ZKP-77 člen 543, 542.
    neopravičena obsodba - zastaranje
    Po določbah 542. člena ZKP/77 pravica do povrnitve škode zastara v

    treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na

    prvi stopnji oproščen obtožbe. V času, ko je tekel postopek pred

    Ministrstvom za pravosodje v smislu drugega odstavka 542. člena

    ZKP/77 v zvezi s prvim odstavkom 543. člena ZKP/77, zastaranje ne

    teče (drugi odstavek 543. člena ZKP/77).

     
  • 56.
    VSL sodba I Cp 1197/2004
    20.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50356
    ZOR člen 939. ZPP člen 7, 7/1, 212.
    subrogacija - trditveno in dokazno breme - odškodnina
    Obstoj zavarovalne pogodbe se dokazuje z zavarovalno polico. Ker je tožeča stranka obstoj kasko zavarovanja med njo in oškodovanko dokazovala z blagajniškim izdatkom in prijavo o poškodbi vozila, se sodišče druge stopnje strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala obstoja zavarovalne pogodbe. To pa kljub temu, da tožena stranka ni oporekala obstoju kasko zavarovanja, saj mora tožeča stranka najprej sama zatrjevati in tudi dokazovati obstoj zavarovanja.

    Ker tožeča stranka zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, bi morala, da bi s svojim zahtevkom uspela, zatrjevati vse elemente civilnega delikta.
  • 57.
    VSL sklep II Cpg 188/2005
    20.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05686
    ZIZ člen 53, 53.
    ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
    Dolžnik v ugovoru ni trdil (in dokazal), da je bilo predlogu za

    razveljavitev izvršilnega naslova ugodeno. Zato njegov ugovor tudi po

    prepričanju sodišča druge stopnje ni obrazložen (a contrario 4. točka

    1. odstavka 55. člena ZIZ).

     
  • 58.
    VSL sklep II Cp 1664/2005
    20.4.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL49986
    ZZK-1 člen 140, 146.
    predlog - zaznamba spora
    Zemljiškoknjižni predlog mora ob upoštevanju določbe 5. točke 1.

    odstavka 140. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1,

    Uradni list RS št. 58/2003) obsegati določen zahtevek za vpis z

    navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis

    opravi ter vrste in vsebino vpisa, ki se s predlogom zahteva.

    Ugotovitev o tem, ali zemljiškoknjižni predlog vsebuje vse, kar mora

    vsebovati po 140. členu ZZK-1, je stvar predhodnega preizkusa

    zemljiškoknjižnega predloga. Če sodišče ob tem ugotovi, da niso

    izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem

    predlogu, navedene v 1. odstavku 146. člena ZZK-1, med njimi tudi, da

    predlog ne vsebuje določnega zahtevka za vpis in drugih sestavin, ki

    jih mora obsegati, mora sodišče po določbi 2. odstavka 146. člena

    ZZK-1 predlagatelja s sklepom pozvati, da pomanjkljivost odpravi v

    roku, ki ga določi.
  • 59.
    VSL sodba in sklep I Cp 1013/2005
    20.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50351
    ZOR člen 200, 200.
    nepremoženjska škoda
    Tožnici pripada odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi

    s poškodbo, ko je utrpela razpočno rano na spodnji ustnici, ki ni

    zahtevala kirurške oskrbe s šivanjem, niti ne bolniškega staleža, ki

    ni zapustila sledi utrpele poškodbe, niti ni zapustila nobene trajne

    posledice in se je zacelila po mnenju izvedenca v treh do štirih

    tednih, po navajanju tožnice pa v enem mesecu, in je trpela

    neposredno po udarcu topo do srednje močno bolečino, ki je trajala

    bolj ali manj stalno do en teden, nato so se pojavljale pekoče

    bolečine, sprva 14 dni srednje močne jakosti, do zacelitve pa lahke

    intenzitete, v znesku 200.000,00 SIT, ob upoštevanju tudi nevšečnosti

    kot so pitje s slamico in oviranje pri hranjenju.

     
  • 60.
    VSL sodba II Cp 1128/2004
    20.4.2005
    transportno pravo - pogodbeno pravo
    VSL50217
    ZPPCP člen 112, 112.
    zastaranje terjatve - odgovornost
    Enoletni zastaralni rok za terjatve zaradi poškodbe stvari začne teči

    od dneva, ko je prevoznik izročil stvar. Ob tem ni pomembno, kdaj je

    škoda nastala.

    Prevoznikova odgovornost preneha šele, ko prevoznik poskusi predati

    stvari, pa mu to ne uspe brez njegove krivde. Če je prejemnik

    upravičeno odklonil prevzem pošiljke, zastaralni rok ni začel teči.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 13
  • >
  • >>