202.

VSL sklep III Cp 901/2005

6.4.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50744

ZIZ člen 38. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 1/4, 4.

izvršitelj - dražba - stroški izvršitelja

Če javna dražba ni uspešna, je izvršitelj upravičen do 25 % polnega plačila za opravljeno storitev.

 

204.

VSL sodba I Cp 1254/04

6.4.2005

stvarno pravo - ODZ - civilno procesno pravo

VSL51114

ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.

pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - darilna pogodba - posest - novote v pritožbi

Po ODZ in po sodni praksi, ki se je oblikovala v zvezi z

njegovimi pravnimi pravili o darilni pogodbi, je darilna

pogodba realen kontrakt, kar pomeni, da za njeno veljavnost

ne zadošča le soglasje pogodbenih strank, temveč mora biti

darilo obdarjencu tudi izročeno v posest. Sodišče prve

stopje pravilno ugotavlja, da iz izpovedi tožeče stranke in

iz vsebine darilne pogodbe izhaja, da je prvotožeča stranka

nastopila posest podarjenih nepremičnin. Glede na to in ker

tožena stranka prvič šele v pritožbi zatrjuje, da do

izročitve nepremičnin v posest ni prišlo, sodišče druge

stopnje ni moglo slediti pritožbenim trditvam o

neveljavnosti darilne pogodbe.

 

206.

VSL sklep II Cp 1847/2004

6.4.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL50170

ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 51, 51/2, 59. ZOR člen 66, 66.

navidezna pogodba - skupno premoženje

Glede na skladno izpoved prodajalca nepremičnine in njegove matere,

ki jo je v sodbi povzelo sodišče prve stopnje, da je bila pogodba

sklenjena z toženko, prodajalec o navideznosti kupca ničesar ni

vedel. Če ni soglasne volje pogodbenikov o tem, da so njune izjave

volje navidezne, prodajna pogodba med toženko in prodajalcem ni mogla

biti navidezna, zato omenjene pogodbe iz tega razloga niso

neveljavne.

Za delo se ne šteje le njegov ekonomski segment, to je tisti, ki

prinaša neposredno finančno korist (iz naslova zaposlitve oziroma

opravljanja poklica), ampak gre tudi za druge dejavnosti, ki so

primeroma naštete v 2. odstavku 59. člena ZZZDR, kot npr. vodenje

gospodinjstva, delo v zvezi z vzdrževanjem premoženja ali povečanjem

njegove vrednosti ter pomoč drugemu partnerju. Že glede na samo

naravo zakonske zveze, pri kateri igrajo čustveni momenti pomembno

vlogo, je jasno, da povsem ekonomističen "cost - benefit" pristop ni

primeren (dr.V. Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, str.

357). Prav tak pristop pa je mogoče očitati sodišču prve stopnje.

 

208.

VSL sklep III Cpg 29/2005

6.4.2005

STEČAJNO PRAVO

VSL05306

ZPPSL člen 4, 152/1, 152/2, 153, 4, 152/1, 152/2, 153. ZPP člen 328/1, 328/3, 328/1, 328/3.

plačilo kupnine - popravni sklep - stečajni postopek - pogodba

Sestavni del predloga stečajnega upravitelja pa je osnutek pogodbe, v

katerem so določeni pogoji prodaje, med njimi tudi rok za plačilo

kupnine v točki 2.2. osnutka pogodbe (pri red. št. 117). V njej je

določeno, da mora kupec prodajalcema ob podpisu pogodbe plačati kot

varščino 52.000.000,00 SIT, najpozneje v roku trideset dni od podpisa

pogodbe znesek 268.000.0000,00 in najpozneje v roku 12 mesecev po

podpisu pogodbe še znesek 200.000.000,00 SIT. Po presoji prodajnih

pogojev pa je pritožbeno sodišče ugotovilo ob materialnopravnem

preizkusu izpodbijanega sklepa, da je rok za plačilo zadnjega obroka

kupnine v nasprotju z materialnopravno določbo 2. odst. 152. člena

ZPPSL, po katerem rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot šest

mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali kupec plačuje

kupnino naenkrat ali v obrokih. Navedena določba o skrajnem roku

plačila kupnine je kogentne narave, kar pomeni, da sodišče navedenega

roka ne more podaljšati. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče

napačno uporabilo materialno pravo, ko je rok za plačilo zadnjega

obroka kupnine določilo preko zakonsko določenega roka šestih mesecev

od sklenitve pogodbe.

Upnik je dne 22.3.2005 vložil še pritožbo zoper popravni sklep z dne

16.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje z nabitjem popolnega

prepisa sklepa na oglasno desko sodišča le odpravilo neskladnost

prepisa sklepa z izvirnikom. V njej uveljavlja tudi postopkovno

kršitev, ker prvostopenjsko sodišče pred odreditvijo prodaje ni

pridobilo tudi mnenja Banke Slovenije o prodaji, kar mu nalga 167.

člen Zakona o bančništvu.

Po 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa se v

primeru, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne

odločitve, ki je vsebovana v izreku sklepa, strankam vročijo

popravljeni prepisi sklepa s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča

prejšnji prepis. V takem primeru pa teče rok za pravno sredstvo glede

popravljenega dela sklepa od dneva, ko je bil strankam vročen

popravljen prepis sklepa. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je bil

prvotni prepis sklepa, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča,

neskladen z izvirnikom, ker prepis sklepa ni vseboval tudi predloga

stečajnega upravitelja, ki je bil sestavni del izreka sklepa in v

katerem so bili opredeljeni pogoji prodaje. Z vročitvijo popravnega

sklepa s predlogom stečajnega upravitelja preko oglasne deske

sodišča, je torej skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL rok za pritožbo začel teči glede popravljenega dela

sklepa - to je glede pogojev prodaje od dneva nabitja popravljenega

prepisa sklepa na oglasno desko sodišča. Pritožnik pa v pritožbi

uveljavlja postopkovno kršitev zaradi nepribave mnenja Banke

Slovenije, ki pa bi jo moral pravočasno uveljavljati že v pritožbi

zoper sklep z dne 17.1.2005, kajti nanaša se na postopek pred izdajo

sklepa z dne 17.1.2005, v pritožbi zoper sklep z dne 16.3.2005 pa bi

lahko izpodbijal le pogoje prodaje, ki jih ni vseboval že prepis

sklepa z dne 17.1.2005.

Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da kupec pred sklenitvijo

pogodbe o prodaji stečajnemu upravitelju ni predložil dokumentacije

oziroma izjave, ki jo predpisuje 4. odst. 153. člena ZPPSL. Morebitne

nepravilnosti ob sklepanju pogodbe se namreč lahko uveljavljajo le v

tožbi na neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa v pritožbi zoper sklep,

s katerim prvostopenjsko sodišče šele odredi prodajo premoženja

stečajnega dolžnika.

 

210.

VSL sodba II Cp 1299/2004

6.4.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50191

ZOR člen 45, 45/1, 80, 80/1, 80/2, 111, 112, 112/1, 45, 45/1, 80, 80/1, 80/2, 111, 112, 112/1. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1, 337, 337/1, 360, 360/1.

predpogodba - ara - zmota - nove trditve v pritožbi

Tožnika nimata pravice do vrnitve dvojne are, ker je razlog za

neizpolnitev predpogodbe na njuni strani.

 

212.

VSL sklep II Cp 188/2005

6.4.2005

obligacijsko pravo

VSL49978

ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3, 436, 436/3.

neupravičena pridobitev - vrnitev sredstev

Odločitev, vsebovana v izreku sodbe, je v nasprotju z razlogi sodbe,

iz katerih izhaja, da je bil predmetni postopek začet na podlagi

predloga za izvršbo, pravda pa sprožena na podlagi sklepa izvršilnega

sodišča z dne 12.9.2003, opr.štev. In 2003/00046, s katerim je

Okrajno sodišče v K. ugodilo ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi, z

dne 11.7.2003. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločiti o tem,

ali ostaja nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi - to je v 1. in 3.

točki, v veljavi, ne pa, da je odločilo, kot da bi bila vložena tožba

s tožbenim zahtevkom (primerjaj določbi 2. odst. 62. člena ZIZ v

zvezi z določbo 3. odst. 436. člena ZPP). Zaradi navedene napake se

sodba sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Sodišče druge stopnje

je moralo ob povedanem ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep v celoti

razveljaviti ter vrniti zadevo v novo odločanje (člen 354/1 ZPP).

 

214.

VSL sodba I Cp 1128/04

6.4.2005

obligacijsko pravo

VSL51126

ZOR člen 127, 129, 127, 129.

razveza pogodbe - tek zastaralnega roka

Če ima banka po pogodbi pravico razdreti pogodbo zaradi nerednega

plačevanja anuitet, zapade celoten neodplačen dolg v plačilo šele

tedaj, ko banka poda izjavo, da razdira pogodbo.

 

216.

VSL sklep II Cp 979/2004

6.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL49993

ZOR člen 173, 173. ZPP člen 316, 316.

objektivna odgovornost - pripoznava zahtevka

Pripoznave v civilni pravdi je enostranska brezpogojna izjava toženca

nasproti sodišču, da je zahtevek tožnika utemeljen. Predmet

pripoznave je tožbeni zahtevek ali del zahtevka ne pa njegova

dejanska podlaga ali pravna kvalifikacija.

Ukvarjanje z judom ni nevarna dejavnost.

 

218.

VSC sklep Cpg 149/2005

6.4.2005

STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSC01188

ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPPSL člen 6, 104, 6, 104. ZIZ člen 2, 2.

predlog za izvršbo - odgovornost samostojnega podjetnika

Ker z ZPPSL ni določeno drugače, veljajo tudi za stečaj s.p. iste določbe ZPPSL kot za stečaj pravnih oseb. Zato je razlika med končnima posledicama zaključka stečaja nad s.p. in zaključka stečaja nad pravno osebo samo v tem, da nekdanji s.p., ki je z zaključkom stečaja to prenehal biti, kot fizična oseba še vedno živi. Toda ta okoliščina ga ne sme postaviti v slabši položaj, da bo še po zaključku stečaja moral plačevati dolgove, ki v stečaju niso bili v celoti poravnani, niti ne more imeti za posledico boljšega položaja upnikov stečajnega dolžnika - s.p., da bi še po zaključku stečaja lahko zahtevali (dokončno) poplačilo svojih terjatev od nekdanjega s.p.

Tudi pri stečaju s.p. se oblikuje stečajna masa. Vanjo gre vse premoženje, tudi osebno, ki ga ima s.p. ob začetku stečajnega postopka (čl. 5/(1) ZGD), razen tistega, ki je po predpisih o izvršbi izvzeto iz izvršbe (čl. 6 in 104 ZPPSL). Samo to njegovo premoženje spada v stečajno maso in je predmet stečajnega postopka. Ker samo s tem premoženjem s.p., če gre v stečaj, odgovarja za svoje obveznosti, se zato samo iz stečajne mase poplačajo upniki, ki so imeli terjatve nasproti s.p. ob nastanku posledic začetka stečajnega postopka, pa še to le tiste, ki so jih upniki v stečaju pravilno prijavili. Ker so z zaključkom stečaja vse obveznosti s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnile, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne, zato po razdelitvi stečajne mase in zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev v stečaju niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega s.p. ničesar več zahtevati. Upnik, čigar terjatev ni bila (v celoti) poplačana v stečajnem postopku, tako njenega plačila ne more zahtevati po zaključku stečaja in zunaj stečaja. Zato pa tudi uvedbe in nadaljevanja izvršilnega (oz. pravdnega) postopka ne more (več) predlagati.

 

220.

VSL sodba I Cp 1137/2005

6.4.2005

stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50543

SZ člen 41, 125, 41, 125. ZPP člen 282, 301, 282, 301.

sklenitev najemne pogodbe - izostanek z naroka - preložitev naroka

Kadar je stanovanje v denacionalizacijskem postopku vrnjeno v last

upravičencu do denacionalizacije, ta kot najemodajalec vstopi v

obstoječo najemno razmerje. Najemnik, ki je že sklenil najemno

pogodbo s prejšnjim lastnikom stanovanja, zato od novega lastnika ne

more zahtevati sklenitve nove najemne pogodbe. Če so se v stanovanje

medtem vselili novi uporabniki, lahko zahteva le sklenitev ustreznega

aneksa k najemni pogodbi.

Gola trditev strankinega pooblaščenca, da je zbolel, ne zadošča za

preložitev naroka, ampak jo mora pooblaščenec brez posebnega poziva

dokazati z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Če vabilo ni

preklicano, se mora kljub opravičilu naroka udeležiti, sicer ga

sodišče lahko pravi v njegovi odsotnosti.