• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sklep II Cp 2230/2004
    6.4.2005
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
    VSL50185
    ZIKS člen 145, 145. ZIOOZP člen 3/5, 3/5.
    vrnitev zaplenjenega premoženja
    Odškodnina za zaplenjeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi,

    se plača v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona

    o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje,

    zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99,

    ZIOOZP) in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za

    zaplenjeno premoženje (Ur. l. RS št. 84/99, Uredba) z obrestmi od

    dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe

    premoženja (10.4.1991) do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled

    pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki

    Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot

    jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP.

     
  • 202.
    VSL sklep III Cpg 29/2005
    6.4.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05306
    ZPPSL člen 4, 152/1, 152/2, 153, 4, 152/1, 152/2, 153. ZPP člen 328/1, 328/3, 328/1, 328/3.
    plačilo kupnine - popravni sklep - stečajni postopek - pogodba
    Sestavni del predloga stečajnega upravitelja pa je osnutek pogodbe, v

    katerem so določeni pogoji prodaje, med njimi tudi rok za plačilo

    kupnine v točki 2.2. osnutka pogodbe (pri red. št. 117). V njej je

    določeno, da mora kupec prodajalcema ob podpisu pogodbe plačati kot

    varščino 52.000.000,00 SIT, najpozneje v roku trideset dni od podpisa

    pogodbe znesek 268.000.0000,00 in najpozneje v roku 12 mesecev po

    podpisu pogodbe še znesek 200.000.000,00 SIT. Po presoji prodajnih

    pogojev pa je pritožbeno sodišče ugotovilo ob materialnopravnem

    preizkusu izpodbijanega sklepa, da je rok za plačilo zadnjega obroka

    kupnine v nasprotju z materialnopravno določbo 2. odst. 152. člena

    ZPPSL, po katerem rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot šest

    mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali kupec plačuje

    kupnino naenkrat ali v obrokih. Navedena določba o skrajnem roku

    plačila kupnine je kogentne narave, kar pomeni, da sodišče navedenega

    roka ne more podaljšati. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče

    napačno uporabilo materialno pravo, ko je rok za plačilo zadnjega

    obroka kupnine določilo preko zakonsko določenega roka šestih mesecev

    od sklenitve pogodbe.

    Upnik je dne 22.3.2005 vložil še pritožbo zoper popravni sklep z dne

    16.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje z nabitjem popolnega

    prepisa sklepa na oglasno desko sodišča le odpravilo neskladnost

    prepisa sklepa z izvirnikom. V njej uveljavlja tudi postopkovno

    kršitev, ker prvostopenjsko sodišče pred odreditvijo prodaje ni

    pridobilo tudi mnenja Banke Slovenije o prodaji, kar mu nalga 167.

    člen Zakona o bančništvu.

    Po 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa se v

    primeru, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne

    odločitve, ki je vsebovana v izreku sklepa, strankam vročijo

    popravljeni prepisi sklepa s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča

    prejšnji prepis. V takem primeru pa teče rok za pravno sredstvo glede

    popravljenega dela sklepa od dneva, ko je bil strankam vročen

    popravljen prepis sklepa. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je bil

    prvotni prepis sklepa, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča,

    neskladen z izvirnikom, ker prepis sklepa ni vseboval tudi predloga

    stečajnega upravitelja, ki je bil sestavni del izreka sklepa in v

    katerem so bili opredeljeni pogoji prodaje. Z vročitvijo popravnega

    sklepa s predlogom stečajnega upravitelja preko oglasne deske

    sodišča, je torej skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZPPSL rok za pritožbo začel teči glede popravljenega dela

    sklepa - to je glede pogojev prodaje od dneva nabitja popravljenega

    prepisa sklepa na oglasno desko sodišča. Pritožnik pa v pritožbi

    uveljavlja postopkovno kršitev zaradi nepribave mnenja Banke

    Slovenije, ki pa bi jo moral pravočasno uveljavljati že v pritožbi

    zoper sklep z dne 17.1.2005, kajti nanaša se na postopek pred izdajo

    sklepa z dne 17.1.2005, v pritožbi zoper sklep z dne 16.3.2005 pa bi

    lahko izpodbijal le pogoje prodaje, ki jih ni vseboval že prepis

    sklepa z dne 17.1.2005.

    Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da kupec pred sklenitvijo

    pogodbe o prodaji stečajnemu upravitelju ni predložil dokumentacije

    oziroma izjave, ki jo predpisuje 4. odst. 153. člena ZPPSL. Morebitne

    nepravilnosti ob sklepanju pogodbe se namreč lahko uveljavljajo le v

    tožbi na neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa v pritožbi zoper sklep,

    s katerim prvostopenjsko sodišče šele odredi prodajo premoženja

    stečajnega dolžnika.

     
  • 203.
    VSL sodba I Cp 1254/04
    6.4.2005
    stvarno pravo - ODZ - civilno procesno pravo
    VSL51114
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - darilna pogodba - posest - novote v pritožbi
    Po ODZ in po sodni praksi, ki se je oblikovala v zvezi z

    njegovimi pravnimi pravili o darilni pogodbi, je darilna

    pogodba realen kontrakt, kar pomeni, da za njeno veljavnost

    ne zadošča le soglasje pogodbenih strank, temveč mora biti

    darilo obdarjencu tudi izročeno v posest. Sodišče prve

    stopje pravilno ugotavlja, da iz izpovedi tožeče stranke in

    iz vsebine darilne pogodbe izhaja, da je prvotožeča stranka

    nastopila posest podarjenih nepremičnin. Glede na to in ker

    tožena stranka prvič šele v pritožbi zatrjuje, da do

    izročitve nepremičnin v posest ni prišlo, sodišče druge

    stopnje ni moglo slediti pritožbenim trditvam o

    neveljavnosti darilne pogodbe.

     
  • 204.
    VSL sodba in sklep I Cp 1306/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50547
    ZPP člen 180, 212, 180, 212.
    trditveno in dokazno breme
    Izvedba predloženih dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive

    trditvene podlage tožbe.

     
  • 205.
    VSL sodba II Cp 1713/2004
    6.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL49970
    ZUKZ člen 19, 20, 20-8, 20-20, 19, 20, 20-8, 20-20, 19, 20, 20-8, 20-20. ZMZPP člen 118, 118.
    zastaranje - obresti - ponudba - oderuštvo
    1. ZMZPP vsebuje formalna (kolizijska in procesna) pravila, s

    katerimi se med drugim določi pravo, ki ga je treba uporabiti za

    razmerja z mednarodnim elementom, ter pristojno sodišče in pravila

    postopka v posameznih primerih. Pravkar povedano utemeljuje sklep, da

    je za presojo časovne veljavnosti splošnega pravnega akta, ki vsebuje

    kolizijska pravila, odločilen trenutek, ko pride do sodnega spora,

    natančneje vložitve tožbe.

    2. Tožeča stranka sicer ni dokazala, da bi se pravdni stranki v

    skladu z 19. členom ZUKZ dogovorili za uporabo avstrijskega prava,

    saj ni predložila Splošnih poslovnih pogojev avstrijskih kreditnih

    podjetij, na katere se slicuje v IX. točki pripravljalne vloge z dne

    6.1.2004, vendar pa na avstrijsko materialno pravo odkazuje tako

    določilo 8. točke (ki velja za posojilno pogodbo, ki je kreditni

    bistveno podobna), kot 20. točka 20. člena ZUKZ.

    3. Pri kontokorentnem načinu obračuna se obresti izračunavajo od

    vsakokrat zapadle neodplačane glavnice v skladu z načrtom

    odplačevanja kredita. Tako izračunane obresti se imenujejo efektivne

    obresti. Dolžnost izračuna efektivnih obresti predpisuje Avstrijski

    Zakon o bančništvu z dne 30.7.1993 (Zvezni uradni list, št. 532).

    Efektivna letna obrestna mera je tisti celoletni dekurzivni odstotek,

    ki vzpostavlja računsko enakost med izplačanim kreditnim zneskom in

    celotno potrošnikovo obremenitvijo.

     
  • 206.
    VSL sodba I Cp 2076/2004
    6.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50332
    ZOR člen 400, 400/1, 400, 400/1.
    posojilo - obresti - obrestne obresti
    Tudi v primeru, če vtoževani znesek zajema prejšnja posojila z

    obrestmi, je bistveno to, da je bila dne 1.2.1999 sklenjena nova

    posojilna pogodba (neobstoja le-te toženec ni uspel dokazati), za

    katero sta se pravdni stranki svobodno odločili. Četudi sta namesto

    vračila dolga z obrestmi izbrali sklenitev nove posojilne pogodbe,

    gre torej za svobodno odločitev za novo posojilo. Čim pa je tako v

    materialnopravnem pogledu, ni mogoče govoriti o prepovedanem

    anatocizmu iz 400. člena ZOR. Ta razglaša za nično določilo v eni in

    isti pogodbi, po katerem od neplačanih obresti, ki zapadejo v

    plačilo, začnejo teči obresti. V konkretnem primeru pa je šlo

    kvečjemu za novo dogovarjanje in za toženčevo svobodno voljo, da si

    spet sposodi denar od tožnice.

     
  • 207.
    VSL sklep II Cp 188/2005
    6.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL49978
    ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3, 436, 436/3.
    neupravičena pridobitev - vrnitev sredstev
    Odločitev, vsebovana v izreku sodbe, je v nasprotju z razlogi sodbe,

    iz katerih izhaja, da je bil predmetni postopek začet na podlagi

    predloga za izvršbo, pravda pa sprožena na podlagi sklepa izvršilnega

    sodišča z dne 12.9.2003, opr.štev. In 2003/00046, s katerim je

    Okrajno sodišče v K. ugodilo ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi, z

    dne 11.7.2003. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločiti o tem,

    ali ostaja nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi - to je v 1. in 3.

    točki, v veljavi, ne pa, da je odločilo, kot da bi bila vložena tožba

    s tožbenim zahtevkom (primerjaj določbi 2. odst. 62. člena ZIZ v

    zvezi z določbo 3. odst. 436. člena ZPP). Zaradi navedene napake se

    sodba sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Sodišče druge stopnje

    je moralo ob povedanem ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep v celoti

    razveljaviti ter vrniti zadevo v novo odločanje (člen 354/1 ZPP).

     
  • 208.
    VSL sklep III Cp 851/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50730
    ZIZ člen 34, 34/3, 40, 34, 34/3, 40.
    sprememba sredstva izvršbe - vsebina predloga - izvršilni naslov - zavrženje
    Upnikova vloga z dne 3.1.2005 je po vsebini in obliki predlog za

    spremembo izvršilnega sredstva v smislu 3. odstavka 34. člena ZIZ in

    ne nov predlog za izvršbo. Ker je sodišče prve stopnje napačno

    predmetno upnikovo vlogo obravnavalo kot nov predlog za izvršbo in

    posledično le-to zavrglo iz razloga, ker upnik v njej ni navedel

    izvršilnega naslova, je njegova odločitev napačna.

     
  • 209.
    VSL sklep II Cp 616/2004
    6.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50192
    ZD člen 125, 125/1, 125, 125/1. ZDen člen 78, 78/1, 78, 78/1.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja
    Dedovanje denacionalizacijskega premoženja se uvede z dnem

    pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Če je dedič po pravnomočnosti

    sklepa o dedovanju umrl pred odločitvijo sodišča o dedovanju

    denacionaliziranega premoženja, so dediči take zapuščine namesto

    pokojnega dediča njegovi dediči.

     
  • 210.
    VSL sklep III Cp 1340/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48528
    ZIZ člen 53, 53/2, 71, 53, 53/2, 71.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
    Ugovor, ki za izključno ugovorno trditev, da dolžnik upniku ničesar

    ne dolguje, predlaga dokaz z zaslišanjem dolžnika, ni obrazložen.

     
  • 211.
    VSL sodba II Cp 1211/2004
    6.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49971
    ZOR člen 200, 202, 200, 202.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let
    Zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, ki jih je toženec, ki je bil

    pravnomočno obsojen na zaporno kazen štirih let, ker je s tožnico

    spolno občeval in storil druga spolna dejanja nad njo, ko še ni bila

    stara 14 let, najmanj enkrat tudi z uporabo silo, pri čemer je

    izkoriščal njeno lažjo duševno prizadetost in tudi dejstvo, da se je

    nanj navezala in mu to dopuščala, da ga ne bi izgubila kot

    prijatelja, kar je pri tožnici pustilo trajne negativne posledice, ki

    se kažejo kot znaki posttravmatske stresne motnje, ki so še sedaj

    zelo intenzivne, je toženec povzročil tožnici tako škodo, da je

    primerna odškodnina po 202. členu ZOR 5.000.000,00 SIT in ne

    9.000.000,00 SIT, kot je bilo odmerjeno na prvi stopnji.

     
  • 212.
    VSL sklep III Cp 825/2005
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL48510
    ZIZ člen 15, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 239, 15, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 366, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 366.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nenadomestno dejanje - začasna odredba - tek paricijskega roka - denarna kazen - preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
    Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa, s katerim je dolžnikoma

    izreklo denarno kazen zaradi neizpolnitve obveznosti iz začasne

    odredbe, ni navedlo, kdaj je potekel tridnevni rok za odstranitev

    zapornice, določen v 1. točki izreka začasne odredbe, in kdaj je

    potekel naknadni rok iz 2. točke izreka sklepa o začasni odredbi.

    Izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi

    česar ga ni mogoče preizkusiti. Na to procesno kršitev pazi

    pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

     
  • 213.
    VSL sodba in sklep I Cp 1798/2004
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50320
    ZOR člen 160, 160/2, 200, 160, 160/2, 200.
    mladoletnik - vzročna zveza
    Odgovornost staršev za nenadzorvanje otroka, ki je v duševnem razvoju

    na starosti 5 let, ni mogoče naprtiti otroku. Pri presoji zahtevka iz

    naslova strahu, ni mogoče zatrjevane deljene vzročnosti po teoriji

    adekvatne vzročnosti upoštevati kot odgovornost otroka, ampak kot

    ugovor deljene vzročne zveze.

     
  • 214.
    VSL sklep II Cp 969/2004
    6.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50172
    OZ člen 147, 147.
    odgovornost - prekinitev vzročne zveze
    Vzročno zvezo med protipravnim zdravnikovim ravnanjem in nastalo

    škodo lahko prekine le voljno ravnanje tretje osebe ali samega

    oškodovanca. Dejstvo, da je kirurg v drugi bolnišnici tožniku po

    spornem posegu amputiral poškodovani mezinec in da se je tožnik s tem

    strinjal, bi lahko izključilo toženkino odškodninsko odgovornost samo

    tedaj, če bi se izkazalo, da je bila takšna tožnikova odločitev

    očitno nerazumna, kirurgovo ravnanje pa nestrokovno.

     
  • 215.
    VSL sklep I Cp 1701/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50331
    ZTSPOZ člen 99, 99.
    regresni zahtevek zavarovalnice - nezavarovano vozilo
    Po 99. čl. ZTSPOZ/90 je imela zavarovalnica regres za plačilo škode

    po nezavarovanem vozilu od voznika tega vozila.

     
  • 216.
    VSL sodba I Cp 1128/04
    6.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51126
    ZOR člen 127, 129, 127, 129.
    razveza pogodbe - tek zastaralnega roka
    Če ima banka po pogodbi pravico razdreti pogodbo zaradi nerednega

    plačevanja anuitet, zapade celoten neodplačen dolg v plačilo šele

    tedaj, ko banka poda izjavo, da razdira pogodbo.

     
  • 217.
    VSC sklep Cpg 149/2005
    6.4.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01188
    ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPPSL člen 6, 104, 6, 104. ZIZ člen 2, 2.
    predlog za izvršbo - odgovornost samostojnega podjetnika
    Ker z ZPPSL ni določeno drugače, veljajo tudi za stečaj s.p. iste določbe ZPPSL kot za stečaj pravnih oseb. Zato je razlika med končnima posledicama zaključka stečaja nad s.p. in zaključka stečaja nad pravno osebo samo v tem, da nekdanji s.p., ki je z zaključkom stečaja to prenehal biti, kot fizična oseba še vedno živi. Toda ta okoliščina ga ne sme postaviti v slabši položaj, da bo še po zaključku stečaja moral plačevati dolgove, ki v stečaju niso bili v celoti poravnani, niti ne more imeti za posledico boljšega položaja upnikov stečajnega dolžnika - s.p., da bi še po zaključku stečaja lahko zahtevali (dokončno) poplačilo svojih terjatev od nekdanjega s.p.

    Tudi pri stečaju s.p. se oblikuje stečajna masa. Vanjo gre vse premoženje, tudi osebno, ki ga ima s.p. ob začetku stečajnega postopka (čl. 5/(1) ZGD), razen tistega, ki je po predpisih o izvršbi izvzeto iz izvršbe (čl. 6 in 104 ZPPSL). Samo to njegovo premoženje spada v stečajno maso in je predmet stečajnega postopka. Ker samo s tem premoženjem s.p., če gre v stečaj, odgovarja za svoje obveznosti, se zato samo iz stečajne mase poplačajo upniki, ki so imeli terjatve nasproti s.p. ob nastanku posledic začetka stečajnega postopka, pa še to le tiste, ki so jih upniki v stečaju pravilno prijavili. Ker so z zaključkom stečaja vse obveznosti s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnile, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne, zato po razdelitvi stečajne mase in zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev v stečaju niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega s.p. ničesar več zahtevati. Upnik, čigar terjatev ni bila (v celoti) poplačana v stečajnem postopku, tako njenega plačila ne more zahtevati po zaključku stečaja in zunaj stečaja. Zato pa tudi uvedbe in nadaljevanja izvršilnega (oz. pravdnega) postopka ne more (več) predlagati.

     
  • 218.
    VSL sodba II Cp 702/2005
    6.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50002
    OZ člen 179.
    odmera odškodnine
    Sodišče je odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v skladu s

    členom 179 OZ.

     
  • 219.
    VSL sodba in sklep II Cp 2047/2004
    6.4.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL50179
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 51, 51/1, 51/2. ZTLR člen 20, 20/1, 22, 20, 20/1, 22. SPZ člen 266, 266/1, 266, 266/1.
    skupno premoženje - posebno premoženje - stvar - dogovor o skupni gradnji
    Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za zaključek, da je

    tožnica z vlaganji v hišo pridobila stvarnopravni zahtevek na temelju

    določb o originarni pridobitvi lastninske pravice zaradi ustvaritve

    nove stvari (prim. 22. člen ZTLR). Vendar je tožnica tožbeni zahtevek

    utemeljevala tudi na določbi prvega odstavka 20. člena ZTLR, ki ureja

    pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Zatrjavala je namreč

    obstoj dogovora o skupni gradnji (adaptaciji), s ciljem, da postane

    hiša skupno premoženje zakoncev. V tem delu pritožba utemeljeno

    očita, da izpodbijana sodba nima razlogov o pravnoposlovni podlagi za

    pridobitev (so)lastninske pravice. Zakonca se namreč lahko

    dogovorita, da eden od njiju pridobi solastniški delež z vlaganji v

    posebno premoženje drugega, ne glede na to, da na podlagi zakona s

    takimi vlaganji ne bi pridobil (so)lastninske pravice.

     
  • 220.
    VSL sklep III Cp 2568/2004
    6.4.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48529
    ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZOMZO člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 3, 2, 2/1, 2/2, 2/3, 3. ZPOMZO člen 2, 3, 3/1, 3/2, 1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 2, 3, 3/1, 3/2, 1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 2, 3, 3/1, 3/2, 1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 2, 3, 3/1, 3/2, 1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 2, 3, 3/1, 3/2, 1, 1/2, 2, 2/1, 2/2. OZ člen 376, 376.
    poplačilo obveznosti - zakonske zamudne obresti - obresti na obresti - prepoved
    Sodišče prve stopnje je opravilo izračun zakonskih zamudnih obresti

    po programu, ki ga za izračun zakonskih zamudnih obresti uporabljajo

    sodišča v RS. Ta program od dne 5.11.2004 dalje obresti obračunava

    konformno do dne 28.6.2003, od tega dne dalje pa linearno. Takšna

    metoda izračuna zakonskih zamudnih obresti je pravilna. Očitek, da bi

    se morale obresti obračunavati linearno že od uveljavitve Zakona o

    predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri -

    ZPOMZO (Ur. l. RS, št. 45/95) dalje, ni utemeljen.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>