• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sklep III Cp 851/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50730
    ZIZ člen 34, 34/3, 40, 34, 34/3, 40.
    sprememba sredstva izvršbe - vsebina predloga - izvršilni naslov - zavrženje
    Upnikova vloga z dne 3.1.2005 je po vsebini in obliki predlog za

    spremembo izvršilnega sredstva v smislu 3. odstavka 34. člena ZIZ in

    ne nov predlog za izvršbo. Ker je sodišče prve stopnje napačno

    predmetno upnikovo vlogo obravnavalo kot nov predlog za izvršbo in

    posledično le-to zavrglo iz razloga, ker upnik v njej ni navedel

    izvršilnega naslova, je njegova odločitev napačna.

     
  • 202.
    VSL sklep II Cp 616/2004
    6.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50192
    ZD člen 125, 125/1, 125, 125/1. ZDen člen 78, 78/1, 78, 78/1.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja
    Dedovanje denacionalizacijskega premoženja se uvede z dnem

    pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Če je dedič po pravnomočnosti

    sklepa o dedovanju umrl pred odločitvijo sodišča o dedovanju

    denacionaliziranega premoženja, so dediči take zapuščine namesto

    pokojnega dediča njegovi dediči.

     
  • 203.
    VSL sklep III Cp 1563/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48506
    ZIZ člen 257, 257/1, 257, 257/1.
    predhodna odredba
    Eden izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe je, da gre na podlagi

    odločbe domačega sodišča ali drugega organa in ki še ni izvršljiva,

    za denarno terjatev. Če gre torej za terjatev, ki ni denarna,

    navedeni pogoj za izdajo predhodne odredbe ni podan.

     
  • 204.
    VSL sodba II Cp 90/2005
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50186
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 216, 216.
    škoda - odškodnina za strah - prosti preudarek
    Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevku za povrnitev gmotne

    škode - stroškov, ki so tožnici nastali v zvezi z vožnjami k

    zdravniku, pravilno uporabilo določbo 216. člena ZPP, po kateri tudi

    pri odškodninskih zahtevkih odloči sodišče po prostem preudarku, ko

    se višina zahtevka ne da ugotoviti ali pa bi se mogla ugotoviti le z

    nesorazmernimi težavami, saj je kljub predloženi dokumentaciji tudi

    po presoji pritožbenega sodišča nemogoče natančno ugotoviti, koliko

    kilometrov je bilo prevoženih zaradi navedene potrebe po zdravljenju

    in opravljanju fizioterapije.

    Presoja višine odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti

    med zdravljenjem ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske

    aktivnosti in prestanega strahu pri nihajni poškodbi vratne

    hrbtenice.

     
  • 205.
    VSL sodba II Cp 862/2005
    6.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50010
    OZ člen 179.
    odmera odškodnine
    Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem lažjem zvinu (prve stopnje)

    odmerilo nepremoženjsko škodo v pravilnem znesku.

     
  • 206.
    VSL sodba II Cp 1299/2004
    6.4.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50191
    ZOR člen 45, 45/1, 80, 80/1, 80/2, 111, 112, 112/1, 45, 45/1, 80, 80/1, 80/2, 111, 112, 112/1. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1, 337, 337/1, 360, 360/1.
    predpogodba - ara - zmota - nove trditve v pritožbi
    Tožnika nimata pravice do vrnitve dvojne are, ker je razlog za

    neizpolnitev predpogodbe na njuni strani.

     
  • 207.
    VSL sklep II Cp 991/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50009
    ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe
    V razlogih sodbe se mora sodišče opredeliti do vseh relevantnih

    ugovorov tožene stranke. Sicer sodba nima vseh razlogov in je ni

    mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14.

    tč. 2. odst. 339.člena ZPP.

     
  • 208.
    VSL sodba in sklep I Cp 1306/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50547
    ZPP člen 180, 212, 180, 212.
    trditveno in dokazno breme
    Izvedba predloženih dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive

    trditvene podlage tožbe.

     
  • 209.
    VSL sodba I Cp 1389/2004
    6.4.2005
    stvarno pravo
    VSL50322
    ZTLR člen 50, 58, 58/2, 50, 58, 58/2.
    stvarna služnost - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
    Ker se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje

    služno stvar, lahko lastniki služečega zemljišča zahtevajo

    prestavitev služnosti. Dokazati morajo, da obstajajo upravičeni

    razlogi za prestavitev služnosti, upravičencem pa morajo zagotoviti

    tudi drugo enakovrednost traso za izvrševanje služnosti prehoda in

    dovoza. Kadar prestavitev služnosti predstavlja tudi delno ukinitev

    služnosti, je treba izkazati tudi, da so se okoliščine od ustanovitve

    služnosti spremenile tako, da stvarna služnost v takšnem obsegu ni

    več potrebna oziroma je prenehal razlog, zaradi katerega je bila

    služnost ustanovljena v takšnem obsegu.

     
  • 210.
    VSL sklep III Cp 1505/2004
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48535
     
    vročanje - pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje - rok za pravno sredstvo
    Pooblaščenec za sprejemanje pisanj (146. člen ZPP) ni strankin

    zakoniti zastopnik v smislu 78. člena in naslednjih ZPP in tudi ne

    njegov pooblaščenec v smislu 86. člena in naslednjih členov ZPP.

    Vročitev sodne pošiljke, za katero se zahteva osebna vročitev,

    pooblaščencu za sprejemanje pisanj, zato ne more imeti procesnih

    učinkov v smislu 7. odst. 142. člena ZPP.

     
  • 211.
    VSL sodba I Cp 2076/2004
    6.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50332
    ZOR člen 400, 400/1, 400, 400/1.
    posojilo - obresti - obrestne obresti
    Tudi v primeru, če vtoževani znesek zajema prejšnja posojila z

    obrestmi, je bistveno to, da je bila dne 1.2.1999 sklenjena nova

    posojilna pogodba (neobstoja le-te toženec ni uspel dokazati), za

    katero sta se pravdni stranki svobodno odločili. Četudi sta namesto

    vračila dolga z obrestmi izbrali sklenitev nove posojilne pogodbe,

    gre torej za svobodno odločitev za novo posojilo. Čim pa je tako v

    materialnopravnem pogledu, ni mogoče govoriti o prepovedanem

    anatocizmu iz 400. člena ZOR. Ta razglaša za nično določilo v eni in

    isti pogodbi, po katerem od neplačanih obresti, ki zapadejo v

    plačilo, začnejo teči obresti. V konkretnem primeru pa je šlo

    kvečjemu za novo dogovarjanje in za toženčevo svobodno voljo, da si

    spet sposodi denar od tožnice.

     
  • 212.
    VSL sklep I Cp 1701/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50331
    ZTSPOZ člen 99, 99.
    regresni zahtevek zavarovalnice - nezavarovano vozilo
    Po 99. čl. ZTSPOZ/90 je imela zavarovalnica regres za plačilo škode

    po nezavarovanem vozilu od voznika tega vozila.

     
  • 213.
    VSL sklep III Cp 1340/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48528
    ZIZ člen 53, 53/2, 71, 53, 53/2, 71.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
    Ugovor, ki za izključno ugovorno trditev, da dolžnik upniku ničesar

    ne dolguje, predlaga dokaz z zaslišanjem dolžnika, ni obrazložen.

     
  • 214.
    VSL sodba II Cp 1713/2004
    6.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL49970
    ZUKZ člen 19, 20, 20-8, 20-20, 19, 20, 20-8, 20-20, 19, 20, 20-8, 20-20. ZMZPP člen 118, 118.
    zastaranje - obresti - ponudba - oderuštvo
    1. ZMZPP vsebuje formalna (kolizijska in procesna) pravila, s

    katerimi se med drugim določi pravo, ki ga je treba uporabiti za

    razmerja z mednarodnim elementom, ter pristojno sodišče in pravila

    postopka v posameznih primerih. Pravkar povedano utemeljuje sklep, da

    je za presojo časovne veljavnosti splošnega pravnega akta, ki vsebuje

    kolizijska pravila, odločilen trenutek, ko pride do sodnega spora,

    natančneje vložitve tožbe.

    2. Tožeča stranka sicer ni dokazala, da bi se pravdni stranki v

    skladu z 19. členom ZUKZ dogovorili za uporabo avstrijskega prava,

    saj ni predložila Splošnih poslovnih pogojev avstrijskih kreditnih

    podjetij, na katere se slicuje v IX. točki pripravljalne vloge z dne

    6.1.2004, vendar pa na avstrijsko materialno pravo odkazuje tako

    določilo 8. točke (ki velja za posojilno pogodbo, ki je kreditni

    bistveno podobna), kot 20. točka 20. člena ZUKZ.

    3. Pri kontokorentnem načinu obračuna se obresti izračunavajo od

    vsakokrat zapadle neodplačane glavnice v skladu z načrtom

    odplačevanja kredita. Tako izračunane obresti se imenujejo efektivne

    obresti. Dolžnost izračuna efektivnih obresti predpisuje Avstrijski

    Zakon o bančništvu z dne 30.7.1993 (Zvezni uradni list, št. 532).

    Efektivna letna obrestna mera je tisti celoletni dekurzivni odstotek,

    ki vzpostavlja računsko enakost med izplačanim kreditnim zneskom in

    celotno potrošnikovo obremenitvijo.

     
  • 215.
    VSL sklep III Cpg 29/2005
    6.4.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05306
    ZPPSL člen 4, 152/1, 152/2, 153, 4, 152/1, 152/2, 153. ZPP člen 328/1, 328/3, 328/1, 328/3.
    plačilo kupnine - popravni sklep - stečajni postopek - pogodba
    Sestavni del predloga stečajnega upravitelja pa je osnutek pogodbe, v

    katerem so določeni pogoji prodaje, med njimi tudi rok za plačilo

    kupnine v točki 2.2. osnutka pogodbe (pri red. št. 117). V njej je

    določeno, da mora kupec prodajalcema ob podpisu pogodbe plačati kot

    varščino 52.000.000,00 SIT, najpozneje v roku trideset dni od podpisa

    pogodbe znesek 268.000.0000,00 in najpozneje v roku 12 mesecev po

    podpisu pogodbe še znesek 200.000.000,00 SIT. Po presoji prodajnih

    pogojev pa je pritožbeno sodišče ugotovilo ob materialnopravnem

    preizkusu izpodbijanega sklepa, da je rok za plačilo zadnjega obroka

    kupnine v nasprotju z materialnopravno določbo 2. odst. 152. člena

    ZPPSL, po katerem rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot šest

    mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali kupec plačuje

    kupnino naenkrat ali v obrokih. Navedena določba o skrajnem roku

    plačila kupnine je kogentne narave, kar pomeni, da sodišče navedenega

    roka ne more podaljšati. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče

    napačno uporabilo materialno pravo, ko je rok za plačilo zadnjega

    obroka kupnine določilo preko zakonsko določenega roka šestih mesecev

    od sklenitve pogodbe.

    Upnik je dne 22.3.2005 vložil še pritožbo zoper popravni sklep z dne

    16.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje z nabitjem popolnega

    prepisa sklepa na oglasno desko sodišča le odpravilo neskladnost

    prepisa sklepa z izvirnikom. V njej uveljavlja tudi postopkovno

    kršitev, ker prvostopenjsko sodišče pred odreditvijo prodaje ni

    pridobilo tudi mnenja Banke Slovenije o prodaji, kar mu nalga 167.

    člen Zakona o bančništvu.

    Po 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa se v

    primeru, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne

    odločitve, ki je vsebovana v izreku sklepa, strankam vročijo

    popravljeni prepisi sklepa s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča

    prejšnji prepis. V takem primeru pa teče rok za pravno sredstvo glede

    popravljenega dela sklepa od dneva, ko je bil strankam vročen

    popravljen prepis sklepa. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je bil

    prvotni prepis sklepa, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča,

    neskladen z izvirnikom, ker prepis sklepa ni vseboval tudi predloga

    stečajnega upravitelja, ki je bil sestavni del izreka sklepa in v

    katerem so bili opredeljeni pogoji prodaje. Z vročitvijo popravnega

    sklepa s predlogom stečajnega upravitelja preko oglasne deske

    sodišča, je torej skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZPPSL rok za pritožbo začel teči glede popravljenega dela

    sklepa - to je glede pogojev prodaje od dneva nabitja popravljenega

    prepisa sklepa na oglasno desko sodišča. Pritožnik pa v pritožbi

    uveljavlja postopkovno kršitev zaradi nepribave mnenja Banke

    Slovenije, ki pa bi jo moral pravočasno uveljavljati že v pritožbi

    zoper sklep z dne 17.1.2005, kajti nanaša se na postopek pred izdajo

    sklepa z dne 17.1.2005, v pritožbi zoper sklep z dne 16.3.2005 pa bi

    lahko izpodbijal le pogoje prodaje, ki jih ni vseboval že prepis

    sklepa z dne 17.1.2005.

    Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da kupec pred sklenitvijo

    pogodbe o prodaji stečajnemu upravitelju ni predložil dokumentacije

    oziroma izjave, ki jo predpisuje 4. odst. 153. člena ZPPSL. Morebitne

    nepravilnosti ob sklepanju pogodbe se namreč lahko uveljavljajo le v

    tožbi na neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa v pritožbi zoper sklep,

    s katerim prvostopenjsko sodišče šele odredi prodajo premoženja

    stečajnega dolžnika.

     
  • 216.
    VSL sklep II Cp 188/2005
    6.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL49978
    ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3, 436, 436/3.
    neupravičena pridobitev - vrnitev sredstev
    Odločitev, vsebovana v izreku sodbe, je v nasprotju z razlogi sodbe,

    iz katerih izhaja, da je bil predmetni postopek začet na podlagi

    predloga za izvršbo, pravda pa sprožena na podlagi sklepa izvršilnega

    sodišča z dne 12.9.2003, opr.štev. In 2003/00046, s katerim je

    Okrajno sodišče v K. ugodilo ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi, z

    dne 11.7.2003. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločiti o tem,

    ali ostaja nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi - to je v 1. in 3.

    točki, v veljavi, ne pa, da je odločilo, kot da bi bila vložena tožba

    s tožbenim zahtevkom (primerjaj določbi 2. odst. 62. člena ZIZ v

    zvezi z določbo 3. odst. 436. člena ZPP). Zaradi navedene napake se

    sodba sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Sodišče druge stopnje

    je moralo ob povedanem ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep v celoti

    razveljaviti ter vrniti zadevo v novo odločanje (člen 354/1 ZPP).

     
  • 217.
    VSL sodba I Cp 566/05
    6.4.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51125
    ZZZDR člen 12, 52, 59, 12, 52, 59. ZPP člen 286, 337, 499, 499/1, 499/2, 499/3, 286, 337, 499, 499/1, 499/2, 499/3.
    skupno premoženje zakoncev - izvenzakonska skupnost
    V pritožbenem postopku zatrjevano dejstvo obstoja izvenzakonske

    skupnosti že pred sklenitvijo zakonske zveze ni upoštevna okoliščina,

    ker tožnik ni izkazal, da bi tega dejstva ne mogel pravočasno

    uveljavljati. Sicer pa tudi zatrjevanje skupnega življenja le z ene

    strani, ob tem, da druga stranka zanika obstoj skupnega življenja za

    nastanek izvenzakonske skupnosti, ki ima enake pravne posledice kot

    zakonska skupnost pred sklenitvijo zakonske zveze, ne da bi to tudi

    sicer uspel dokazati, ne šteje.

     
  • 218.
    VSL sklep III Cp 1040/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48507
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3.
    izvršba na plačo - zaključek izvršilnega postopka
    Stadij oprave dovoljene izvršbe se konča z zadnjim izvršilnim

    dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma s sklepom o

    ustavitvi postopka zaradi brezuspešnosti izvršbe.

     
  • 219.
    VSL sodba I Cp 51/2005
    6.4.2005
    stvarno pravo
    VSL50334
    ZTLR člen 22, 22.
    pridobitev lastninske pravice - plačilo
    Lastnik zemljišča, ki na lastno željo in s soglasjem

    elektorenegetskega podjetja, ki je upravljalec elektrovoda in

    transformatorske postaje (TP), prestavi obstoječe omrežje in TP na

    lastne stroške, s tem ne pridobil lastninske pravice na prestavljenem

    elektrovodu in TP, zato tudi ni upravičen zahtevek za plačilo

    uporabnine.

     
  • 220.
    VSC sklep Cpg 149/2005
    6.4.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01188
    ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPPSL člen 6, 104, 6, 104. ZIZ člen 2, 2.
    predlog za izvršbo - odgovornost samostojnega podjetnika
    Ker z ZPPSL ni določeno drugače, veljajo tudi za stečaj s.p. iste določbe ZPPSL kot za stečaj pravnih oseb. Zato je razlika med končnima posledicama zaključka stečaja nad s.p. in zaključka stečaja nad pravno osebo samo v tem, da nekdanji s.p., ki je z zaključkom stečaja to prenehal biti, kot fizična oseba še vedno živi. Toda ta okoliščina ga ne sme postaviti v slabši položaj, da bo še po zaključku stečaja moral plačevati dolgove, ki v stečaju niso bili v celoti poravnani, niti ne more imeti za posledico boljšega položaja upnikov stečajnega dolžnika - s.p., da bi še po zaključku stečaja lahko zahtevali (dokončno) poplačilo svojih terjatev od nekdanjega s.p.

    Tudi pri stečaju s.p. se oblikuje stečajna masa. Vanjo gre vse premoženje, tudi osebno, ki ga ima s.p. ob začetku stečajnega postopka (čl. 5/(1) ZGD), razen tistega, ki je po predpisih o izvršbi izvzeto iz izvršbe (čl. 6 in 104 ZPPSL). Samo to njegovo premoženje spada v stečajno maso in je predmet stečajnega postopka. Ker samo s tem premoženjem s.p., če gre v stečaj, odgovarja za svoje obveznosti, se zato samo iz stečajne mase poplačajo upniki, ki so imeli terjatve nasproti s.p. ob nastanku posledic začetka stečajnega postopka, pa še to le tiste, ki so jih upniki v stečaju pravilno prijavili. Ker so z zaključkom stečaja vse obveznosti s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnile, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne, zato po razdelitvi stečajne mase in zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev v stečaju niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega s.p. ničesar več zahtevati. Upnik, čigar terjatev ni bila (v celoti) poplačana v stečajnem postopku, tako njenega plačila ne more zahtevati po zaključku stečaja in zunaj stečaja. Zato pa tudi uvedbe in nadaljevanja izvršilnega (oz. pravdnega) postopka ne more (več) predlagati.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>