Za spregled pravne osebnosti so potrebna zavestna ravnanja družbenika. Do spregleda ne pride, če je družbenik prisiljen v poslovne odločitve npr. v zmanjšanje in prenos poslovanja zaradi tega, ker partnerji prekinejo sodelovanje z družbo in zato pride do zmanjšanja razpoložljivih sredstev družbe iz objektivnih razlogov.
S tem ko je obt. pri opravljanju gospodarske dejavnosti oškodovanima vseskozi, tudi po tem, ko je zašel v likvidnostne težave katerih obseg je bil takšen da izdobavljenega blaga ni več mogel plačati, trdil da bo blago plačal, je ravnal v goljufivem namenu kar pomeni, da so v njegovem ravnanju podani tako objektivni kot subjektivni znaki očitanih mu kaznivih dejanj.
Vročitev po 141. členu ZPP, ki določa način vročanja s posledico fikcije vročitve, pride v poštev le, če naslovnik tam dejansko živi, če pa je, kot v konkretnem primeru, stranka pred tem dejansko bivališče spremenila, fiktivna vročitev tožbe na tak način kot se je ravnalo, ni možna.
Z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki z dne 15.4.1999, je bil spremenjen v M.O.K. način plačevanja odvoza smeti tako, da merilo ni bilo več površina stanovanjske oz. poslovne površine, ampak po 3. odst. 34. člena tega Odloka volumen posode, ki jo za odlaganje ločeno zbranega ostanka odpadkov uporablja občan.
nepremoženjska škoda - bodoča škoda - pretekla škoda - dokazno breme
Za presojo ali tožnik upravičeno zahteva s predmetno tožbo odškodnino za novo nepremoženjsko škodo, to je tako, ki je po normalnem teku stvari ne bi bilo mogoče predvideti, bi bilo treba izhajati iz njegovega zdravstvenega stanja ob izdaji sodbe delovnega sodišča dne 16.04.1996. Seveda je dokazno breme o obstoju pogojev za presojo take škode na strani tožeče stranke. Ona bi morala dokazati, da v času izdaje prve sodbe ni bilo mogoče niti predvideti, da se bo tožnikovo zdravstveno stanje, zaradi posledic poškodbe, znatno poslabšalo.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodbe, da je upravni organ v postopku pridobitve državljanstva ravnal v skladu s takrat veljavnim zakonom o državljanstvu, ki je med ostalim upravnemu organu dopuščal diskrecijsko pravico glede sprejema v državljanstvo. Kasnejša razveljavitev te določbe s strani ustavnega sodišča na to ugotovitev ne vpliva. Odločba je pred tem postala pravnomočna in upravni organi so pravnomočne odločbe dolžni spoštovati. Zato v ravnanju upravne enote ni protipravnosti. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja z razlogi prvostopnega, da ni protipravnosti niti v zvezi s postopkom po zakonu o tujcih, saj se je tudi ta vodil v skladu s takratnim zakonom, predvsem pa se tožnik na nobeno od v postopku izdanih odločb ni pritožil.
Postopek o prekršku je mogoče ustaviti po 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 le tedaj, ko so izčrpani vsi razpoložljivi in znani dokazi in ko kakšna dopolnitev postopka ni več možna ter izvedeni dokazi ne dajejo opore za ugotovitev, da je obd. storil prekršek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0001986
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-4, 11, 11/1, 11/1-4. ZKP člen 52. ZP-1 člen 12, 12.
prepoved dvojnega sojenja o isti stvari - kazenski postopek - postopek o prekršku - izključitev postopka o prekršku v primeru ustavitve kazenskega postopka
Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.