protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodbe, da je upravni organ v postopku pridobitve državljanstva ravnal v skladu s takrat veljavnim zakonom o državljanstvu, ki je med ostalim upravnemu organu dopuščal diskrecijsko pravico glede sprejema v državljanstvo. Kasnejša razveljavitev te določbe s strani ustavnega sodišča na to ugotovitev ne vpliva. Odločba je pred tem postala pravnomočna in upravni organi so pravnomočne odločbe dolžni spoštovati. Zato v ravnanju upravne enote ni protipravnosti. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja z razlogi prvostopnega, da ni protipravnosti niti v zvezi s postopkom po zakonu o tujcih, saj se je tudi ta vodil v skladu s takratnim zakonom, predvsem pa se tožnik na nobeno od v postopku izdanih odločb ni pritožil.
Drugotožena stranka bi morala najprej sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala in šele zatem bi lahko sledila sklenitev pogodbe o konverziji terjatve tožeče stranke v poslovni delež. Zakon o podjetjih (Ur.list. SFRJ, št. 77/88 s spremembami) je izrecno zahteval spremembo pravil, ta pravila pa je lahko določil oziroma spremenil le delavski svet.
vročanje - mirovanje postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj
Nova situacija pa je nastopila tedaj, ko je prvostopenjsko sodišče dne 07.08.2002 prejelo obvestilo odvetnika, kot dotedanjega pooblaščenca tožeče stranke, da je prišlo med njim in tožečo stranko do sporazumne prekinitve pooblastilnega razmerja. V tej zvezi pritožba utemeljeno opozarja, da takega obvestila ni mogoče razumeti kot obvestila vsebovanega v tretjem odstavku 146. člena ZPP namreč, da je stranka odvetniku preklicala pooblastilo. Zato je ocena sodišča prve stopnje, ki je obvestilo štelo kot da gre za preklic pooblastila, po oceni drugostopenjskega sodišča, napačna.
Ker je bil razveljavljen tudi zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega tožniki utemeljujejo svoj pravni interes za to pravdo in torej tožniki do prodajalca po (razveljavljeni) pogodbi, na katero se sklicujejo, nimajo nobenega zahtevka, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neveljavnosti pogodbe med tožencem in I.V. V preostalem delu zahtevka gre za ti. izbrisno tožbo. Tožeča stranka na sporni nepremičnini nima nobene pravice, še manj pa pravice, ki bi bila kršena, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana.
pravna sposobnost poslovne enote - neizvedba dokaza - plačilo predujma - dokazno breme
Poslovna enota v času, ko je prišlo do škodnega dogodka, ni imela samostojnega pravnega statusa, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta pravna naslednika prvotne tožene stranke oba, to je tako prva tožena stranka, ki je nasledila Z., kot tudi druga tožena stranka, ki je pridobila pravno sposobnost šele z vpisom v sodni register.
Postopek o prekršku je mogoče ustaviti po 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 le tedaj, ko so izčrpani vsi razpoložljivi in znani dokazi in ko kakšna dopolnitev postopka ni več možna ter izvedeni dokazi ne dajejo opore za ugotovitev, da je obd. storil prekršek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0001986
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-4, 11, 11/1, 11/1-4. ZKP člen 52. ZP-1 člen 12, 12.
prepoved dvojnega sojenja o isti stvari - kazenski postopek - postopek o prekršku - izključitev postopka o prekršku v primeru ustavitve kazenskega postopka
Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.