protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodbe, da je upravni organ v postopku pridobitve državljanstva ravnal v skladu s takrat veljavnim zakonom o državljanstvu, ki je med ostalim upravnemu organu dopuščal diskrecijsko pravico glede sprejema v državljanstvo. Kasnejša razveljavitev te določbe s strani ustavnega sodišča na to ugotovitev ne vpliva. Odločba je pred tem postala pravnomočna in upravni organi so pravnomočne odločbe dolžni spoštovati. Zato v ravnanju upravne enote ni protipravnosti. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja z razlogi prvostopnega, da ni protipravnosti niti v zvezi s postopkom po zakonu o tujcih, saj se je tudi ta vodil v skladu s takratnim zakonom, predvsem pa se tožnik na nobeno od v postopku izdanih odločb ni pritožil.
Z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki z dne 15.4.1999, je bil spremenjen v M.O.K. način plačevanja odvoza smeti tako, da merilo ni bilo več površina stanovanjske oz. poslovne površine, ampak po 3. odst. 34. člena tega Odloka volumen posode, ki jo za odlaganje ločeno zbranega ostanka odpadkov uporablja občan.
vročanje - mirovanje postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj
Nova situacija pa je nastopila tedaj, ko je prvostopenjsko sodišče dne 07.08.2002 prejelo obvestilo odvetnika, kot dotedanjega pooblaščenca tožeče stranke, da je prišlo med njim in tožečo stranko do sporazumne prekinitve pooblastilnega razmerja. V tej zvezi pritožba utemeljeno opozarja, da takega obvestila ni mogoče razumeti kot obvestila vsebovanega v tretjem odstavku 146. člena ZPP namreč, da je stranka odvetniku preklicala pooblastilo. Zato je ocena sodišča prve stopnje, ki je obvestilo štelo kot da gre za preklic pooblastila, po oceni drugostopenjskega sodišča, napačna.
Ker je bil razveljavljen tudi zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega tožniki utemeljujejo svoj pravni interes za to pravdo in torej tožniki do prodajalca po (razveljavljeni) pogodbi, na katero se sklicujejo, nimajo nobenega zahtevka, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neveljavnosti pogodbe med tožencem in I.V. V preostalem delu zahtevka gre za ti. izbrisno tožbo. Tožeča stranka na sporni nepremičnini nima nobene pravice, še manj pa pravice, ki bi bila kršena, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana.
nepremoženjska škoda - bodoča škoda - pretekla škoda - dokazno breme
Za presojo ali tožnik upravičeno zahteva s predmetno tožbo odškodnino za novo nepremoženjsko škodo, to je tako, ki je po normalnem teku stvari ne bi bilo mogoče predvideti, bi bilo treba izhajati iz njegovega zdravstvenega stanja ob izdaji sodbe delovnega sodišča dne 16.04.1996. Seveda je dokazno breme o obstoju pogojev za presojo take škode na strani tožeče stranke. Ona bi morala dokazati, da v času izdaje prve sodbe ni bilo mogoče niti predvideti, da se bo tožnikovo zdravstveno stanje, zaradi posledic poškodbe, znatno poslabšalo.
Postopek o prekršku je mogoče ustaviti po 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 le tedaj, ko so izčrpani vsi razpoložljivi in znani dokazi in ko kakšna dopolnitev postopka ni več možna ter izvedeni dokazi ne dajejo opore za ugotovitev, da je obd. storil prekršek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0001986
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-4, 11, 11/1, 11/1-4. ZKP člen 52. ZP-1 člen 12, 12.
prepoved dvojnega sojenja o isti stvari - kazenski postopek - postopek o prekršku - izključitev postopka o prekršku v primeru ustavitve kazenskega postopka
Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.