Tožeča stranka ni umaknila tožbe proti tretji toženi stranki zaradi morebitne izpolnitve njenega zahtevka, temveč zato, ker je s sklenitvijo sodne poravnave s prvo in drugo toženo stranko dosegla cilj, ki ga je zasledovala, zaradi česar nima več interesa za vodenje postopka proti tretji toženi stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je za odločitev o stroških bistveno, da do umika tožbe proti tretji toženi stranki ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka z njene strani, česar tožeča stranka s pritožbo ni izpodbila.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodbe, da je upravni organ v postopku pridobitve državljanstva ravnal v skladu s takrat veljavnim zakonom o državljanstvu, ki je med ostalim upravnemu organu dopuščal diskrecijsko pravico glede sprejema v državljanstvo. Kasnejša razveljavitev te določbe s strani ustavnega sodišča na to ugotovitev ne vpliva. Odločba je pred tem postala pravnomočna in upravni organi so pravnomočne odločbe dolžni spoštovati. Zato v ravnanju upravne enote ni protipravnosti. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja z razlogi prvostopnega, da ni protipravnosti niti v zvezi s postopkom po zakonu o tujcih, saj se je tudi ta vodil v skladu s takratnim zakonom, predvsem pa se tožnik na nobeno od v postopku izdanih odločb ni pritožil.
pravna sposobnost poslovne enote - neizvedba dokaza - plačilo predujma - dokazno breme
Poslovna enota v času, ko je prišlo do škodnega dogodka, ni imela samostojnega pravnega statusa, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta pravna naslednika prvotne tožene stranke oba, to je tako prva tožena stranka, ki je nasledila Z., kot tudi druga tožena stranka, ki je pridobila pravno sposobnost šele z vpisom v sodni register.
nepremoženjska škoda - bodoča škoda - pretekla škoda - dokazno breme
Za presojo ali tožnik upravičeno zahteva s predmetno tožbo odškodnino za novo nepremoženjsko škodo, to je tako, ki je po normalnem teku stvari ne bi bilo mogoče predvideti, bi bilo treba izhajati iz njegovega zdravstvenega stanja ob izdaji sodbe delovnega sodišča dne 16.04.1996. Seveda je dokazno breme o obstoju pogojev za presojo take škode na strani tožeče stranke. Ona bi morala dokazati, da v času izdaje prve sodbe ni bilo mogoče niti predvideti, da se bo tožnikovo zdravstveno stanje, zaradi posledic poškodbe, znatno poslabšalo.
Ker je bil razveljavljen tudi zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega tožniki utemeljujejo svoj pravni interes za to pravdo in torej tožniki do prodajalca po (razveljavljeni) pogodbi, na katero se sklicujejo, nimajo nobenega zahtevka, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neveljavnosti pogodbe med tožencem in I.V. V preostalem delu zahtevka gre za ti. izbrisno tožbo. Tožeča stranka na sporni nepremičnini nima nobene pravice, še manj pa pravice, ki bi bila kršena, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0001986
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-4, 11, 11/1, 11/1-4. ZKP člen 52. ZP-1 člen 12, 12.
prepoved dvojnega sojenja o isti stvari - kazenski postopek - postopek o prekršku - izključitev postopka o prekršku v primeru ustavitve kazenskega postopka
Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.
Postopek o prekršku je mogoče ustaviti po 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 le tedaj, ko so izčrpani vsi razpoložljivi in znani dokazi in ko kakšna dopolnitev postopka ni več možna ter izvedeni dokazi ne dajejo opore za ugotovitev, da je obd. storil prekršek.