ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2-14, 370, 370/3. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač člen 6, 6/2. ZLPP člen 25a, 25a/2. SKPG člen 33.
povrnitev premoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti protipravnost – zakonitost ali nezakonitost znižanja plače – udeležba delavca v lastninskem preoblikovanju (privatizaciji) podjetja - plačilo razlike plače – pravice delavcev iz naslova zakonito znižanih plač
S tožbo ni mogoče zahtevati razlik v plači, ki je bila znižana na podlagi zakona, če zakon te možnosti ne predvideva. Enako tudi ni mogoče s tožbo zahtevati izplačila razlike v plači, ki je bila znižana na podlagi kolektivne pogodbe.
Izven določb ZLPP in Uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač zaradi zakonitega znižanja plač po 33. členu SKPG ni mogoče uveljavljati pravic iz naslova zakonito znižanih plač (razen v primerih, ko so določene pravice delavcev predvidevale že kolektivne pogodbe dejavnosti), saj pravice delavcev zoper delodajalce iz tega naslova niso nastale.
Z izdanimi listinami sta tožnika pridobila zgolj upravičenje sodelovati v lastninskem preoblikovanju podjetja oziroma njegovi privatizaciji, ne pa terjatveno upravičenje.
pogodba o odstopu terjatev zavezančevemu dolžniku – razveza pogodbe – prisilna izterjava z novim sredstvom
Pogodba o odstopu terjatev davčne uprave zavezančevemu dolžniku je bila sklenjena pod razveznim pogojem, da bo terjatev dejansko tudi plačana. Ker zavezančev dolžnik dolga ni plačal, je na podlagi izrecne pogodbene določbe pogodba postala „neveljavna“, s tem pa je „oživel“ dolg dolžnika do davčne uprave. V pogodbi res ni bil datumsko določen rok, do katerega mora dolžnik dogovorjeni znesek plačati, vendar pa je bil dolžnik s sklepom o prisilni izterjavi dolga pozvan, da terjatev plača, zato je utemeljeno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da se lahko terjatev kasneje zaradi neplačila po tem sklepu šteje za neplačano in pogodba za razvezano.
Če je v obrazložitvi sodbe pravilno povzeta vsebina dokazov, sodišče pa na tej podlagi nepravilno sklepa na dokazanost oziroma nedokazanost odločilnega dejstva, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Samo dejstvo, da je bila izvedenka zaposlena pri Centru za kriminalističnotehnične preiskave ter bila povezana s tam zaposlenimi delavci, še ne upravičuje bojazni, da ne bi oziroma da ni delovala nepristransko.
ZPP člen 7, 7/1, 108, 318, 318/1-3, 339, 339/1, 339/2-14, 342, 342/4. ZOR člen 189, 189/1, 189/3.
povrnitev premoženjske škode - skrbnost pooblaščenca v denacionalizacijskem postopku - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode - sklepčnost tožbe - trditvena in dokazna podlaga
Tožnica ni nikoli zmogla trditev (in dokazov), da bi bila v morebitnem denacionalizacijskem postopku uspešna. Njen tožbeni zahtevek je zato nesklepčen. Trditve, da je bil zaradi ravnanja pooblaščenca njen predlog za denacionalizacijo zavržen, zaradi česar ji je nastala škoda v navedeni višini, same po sebi ne zadostujejo za izkazanost predpostavke škode, saj bi morala najprej trditi, nato pa s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 % dokazati, da bi bila v morebitnem denacionalizacijskem postopku (ob normalnem teku stvari) uspešna. Škodo v tej pravdi namreč predstavlja preprečitev povečanja tožničinega premoženja, torej izgubljeni dobiček (glej prvi in tretji odstavek 189. člena ZOR).
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljen promet orožja - prekršek
Če opis kaznivega dejanja ne vsebuje nobenega očitka, ki bi predstavljal presežek nad normo o prekršku, dejanje, ki se očita obdolženemu, ni kaznivo dejanje, pač pa zgolj prekršek.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke - denarna kazen
Navajanje napak pri sojenju prvostopenjskega sodišča ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, izražanje že navedenih negativnih vrednostnih ocen pa je žalitev sodišča. Pritožnik se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez slabšalnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - oškodovanec tuj državljan - pomen prizadete dobrine
Tožena stranka zmotno meni, da bi bilo treba pri odločanju o višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati ekonomske razmere Republike Hrvaške, kjer prebiva oškodovanec. Slovensko sodišče, ki uporablja slovensko pravo, mora upoštevati pomen prizadete dobrine in družbeni namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v Sloveniji. Odmera pravične denarne odškodnine ne more temeljiti na ugotavljanju, kaj si bo oškodovanec kupil za tolažbo. Bistvenega pomena je njegov občutek moralnega zadoščenja, ta pa je odvisen od pomena prizadete dobrine v družbi, ne pa od tega, kako oškodovanec vrednoti različna ugodja, ki jih lahko posreduje določen znesek denarne odškodnine.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Ker tožniki v 7 oziroma 8 dneh bivanja v Republiki Sloveniji brez utemeljenega razloga niso izrazili namena za vložitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite, razlogi, zakaj tega niso storili, pa so pavšalni, neprepričljivi in v nasprotju z drugimi navedbami tožnikov, je tožena stranka pravilno uporabila določbo 5. alineje 55. člena ZMZ.
železniška nesreča - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - poškodba delavca železnice pri remontu tirov - deljena odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrajna skrbnost
Železniški promet je zaradi vožnje po tirih in velike mase železniških kompozicij ter v zvezi s tem zmanjšane možnosti za ukrepanje v nevarni situaciji na splošno nevaren. Merilo za presojo ravnanja druge tožene stranke je zato merilo skrajne skrbnosti.
Vendar pa je tudi vprašanje oškodovančevega delnega krivdnega prispevka k nastanku škode v obravnavani pravdni zadevi povezano z značilnostmi železniškega prometa, ki ga je tožnik kot dolgoletni in izkušen delavec železnice poznal. Dejstvo, da mu je bilo znano, s kakšnimi nevarnostmi je povezano gibanje na železniški postaji, upoštevajoč standard povečane skrbnosti pri ravnanju, utemeljuje na nižjih stopnjah sprejet sklep, da je tožnik delno (30 %) odgovoren za nezgodo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004773
ZKP člen 258, 371, 371/2.KZ člen 183, 183/3, 183/4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - drugo spolno dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora strankino kritiko izvedenskega mnenja, ki je taka, da po njenem predstavlja podlago za postavitev novega izvedenca, obravnavati in (če je razumno obrazložena) nanjo odgovoriti; kako odgovori, pa je stvar dokazne presoje.
Pri spolnih dejanjih kot zakonskemu znaku kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, mora priti do dotikanja teles oziroma delov teles med storilcem in oškodovancem. Ta fizična povezanost predstavlja razmejitev med kaznivim dejanjem po tretjem in kaznivim dejanjem po četrtem odstavku 183. člena KZ.
davki – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vrednost izpodbijanega dela sodbe
Čeprav je obveznost izražena v denarju, tožnik ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj sporni znesek ne presega 20.000 EUR.
Samo s pavšalno navedbo določb ZUS-1 kot podlage za dovoljenost revizije tožnik po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 1, 18. ZDru člen 7, 7/1. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
sodna pristojnost - pravica do sodnega varstva - društvo - civilni spor - kršitev pravice člana društva
Statut društva (ali njegova pravila) je sicer res avtonomni akt, ker ga člani prostovoljno sprejmejo in se mu s tem v nekem smislu podredijo, vendar je hkrati je tudi zasebnopravni akt. Kršitev pravice člana društva, ki naj bi bila v konkretnem primeru v tem, da so tožniku prenehale vse funkcije in so mu bila odvzeta vsa pooblastila v organih tožene stranke, zato nujno pomeni kršitev civilne pravice.
ZSZ (1984) člen 62, 62/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Mengeš člen 16.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera nadomestila – neposredni uporabnik zemljišča – nedovoljena revizijska novota - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je zavezan neposredni (dejanski) uporabnik takšnega zemljišča; to pa je imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja ali poslovnega prostora oziroma imetnik stanovanjske pravice.
V nasprotju s priporom zaradi zagotovitve navzočnosti na glavni obravnavi se za odreditev pripora iz razloga begosumnosti ne zahteva predhodnega pravilnega vabljenja.
gradbeništvo – legalizacija objekta – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – načelno vprašanje o vsebini podzakonskih predpisov in zagotovitvi ustavnih pravic – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Opredelitev spornega pravnega vprašanja na načelni ravni, ki zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni in neposredno ne vplivajo na odločitev v obravnavani zadevi, glede na primerno uporabo določbe četrtega odstavka 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ni mogoče šteti za pomembno pravno vprašanje po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
povrnitev škode - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - krožna žaga
V zvezi z revizijsko neizpodbojnimi ugotovitvami sodišča, da je bil tožnik poškodovan pri delu s strojem, katerega sestavni del je bila krožna žaga brez varnostnega ščita, da je moral tožnik sam odstraniti „obdelovance“, kadar so se ti zagozdili, pri čemer je bilo tožnikovo delo normirano, je pravilno stališče, da je delo s strojem predstavljalo nevarno dejavnost in je zato odgovornost delodajalcev objektivna.
odgovornost države - povrnitev škode - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ob izključni tožbeni trditvi, da naj bi škoda nastala zato, ker je sojenje potekalo predolgo in tožnica zaradi stečaja ni mogla realizirati svoje terjatve proti delodajalcu, ni vzročne zveze med dolžino postopka in nastankom škode, saj je bilo o zahtevkih pravnomočno odločeno bistveno pred začetkom stečajnega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004813
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 394. KZ člen 203, 203/1, 203/2.
sprememba sodbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - prekoračitev obtožbe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - neplačevanje preživnine - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
S sodbo, s katero sodišče druge stopnje ugotovi nepravilno uporabo procesnega zakona in kršitev iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče oprostilno sodbo, sodišče druge stopnje ne more prekoračiti obtožbe.