ZOFVI člen 48, 146. ZPDJVZ člen 5a, 14. ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 76.
javni uslužbenci - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - plačilo razlike v plači - višina osnovne plače - izobrazba - sklep o določitvi plače - uveljavljanje pravnega varstva - denarni zahtevek
Ker je bila tožnici v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, določene s pravnomočnimi odločbami tožene stranke, je bil njen zahtevek za plačilo razlike v plači, izračunane na podlagi drugačne osnovne plače, utemeljeno zavrnjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek
Z reparacijskim zahtevkom se uveljavlja priznanje stanja, ki bi bilo, če tožena stranka ne bi tožniku nezakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi. Za dosego tega stanja ni pomembno, kaj bi se dogajalo po izredni odpovedi pri delodajalcu in kakšno osebno oceno bi tožnik dobil od delodajalca po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je pomembno stanje, ki bi bilo, če ne bi bilo nezakonitosti, ki jo je zagrešila tožena stranka.
ZOFVI člen 48, 146. ZPDJVZ člen 5a, 14. ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 76.
učitelj - višina osnovne plače - izobrazba - sklep o določitvi plače - uveljavljanje pravnega varstva - denarni zahtevek - razlika v plači
Neutemeljena je tožničina trditev, da so koeficienti za določitev osnovne plače v sklepih tožene stranke, ki vsi vsebujejo pravni pouk o možnosti ugovorov v petnajstih dneh pri svetu zavoda (kar je v skladu z določbo 48. člena ZOFVI), le informativnega značaja.
Ker je bil koeficient tožničine plače določen z odločbami, ki jih tožnica ni izpodbijala, so te postale dokončne in pravnomočne in so vezale obe stranki. Zato ni bilo podlage (in potrebe) za presojo o tem, ali je tožena stranka tožničine plače napačno določila.
Sodišče je razveljavilo sklep, ki ga je delodajalec izdal na drugi stopnji, in na podlagi 23. in 24. člena ZDSS samo odločilo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Odločilo je tako, da je kot zakonitega potrdilo sklep delodajalca, ki je bil izdan na prvi stopnji. To pomeni, da je tožniku na podlagi pravnomočne sodbe zakonito prenehalo delovno razmerje iz razlogov na njegovi strani. Dejstvo, da je v posledici take odločitve sodišča delovno razmerje tožniku prenehalo šele s pravnomočnostjo sodbe, ne spremeni dejstva, da mu je prenehalo zakonito.
ZZVZZ člen 81, 82.ZPIZ-1 člen 60. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 245.
začasna nezmožnost za delo - trajna nesposobnost - brezposelna oseba
Morebitna ugotovitev, da je bila tožeča stranka v času izdaje izpodbijanih odločb tožene stranke brezposelna, bi narekovala sodno presojo nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov na podlagi 17.b člena ZZZPB. Vsebinskih kriterijev, ki naj bi jih zdravniki upoštevati pri ocenjevanju nezmožnosti, citirano določilo sicer ne vsebuje, sklepati pa je, da ti ne morejo biti enaki kot v primeru ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo zaposlene osebe (ki se presoja gleda na nezmožnost opravljati delo, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi).
Glede na ugotovljeno trajno nesposobnost tožeče stranko za delo bi bilo odločanje o njeni delazmožnosti vsaka dva meseca (v smislu 245. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja) nesmiselno, priznanje njene nezmožnosti za delo tudi zgolj za čas do 27. 10. 2006 (ko je sodišče opravilo glavno obravnavo) pa je vsekakor utemeljeno.
Revizija ima sicer prav, da je ugotovljena trajna nesposobnost za delo podlaga za invalidski postopek. Ker pa je predmet obravnavne zadeve upravičenost tožeče stranke do pravic iz ZZVZZ in ne iz ZPIZ-1, je tudi ugotovljeno trajno nesposobnost za delo potrebno tolmačiti zgolj v smislu določil in priznanja pravic po ZZVZZ.
ZOFVI člen 48, 146. ZPDJVZ člen 5a, 14. ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 76.
javni uslužbenci - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - plačilo razlike v plači - višina osnovne plače - izobrazba - sklep o določitvi plače - uveljavljanje pravnega varstva - denarni zahtevek
Ker je bila tožnici v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, določene s pravnomočnimi odločbami tožene stranke, je bil njen zahtevek za plačilo razlike v plači, izračunane na podlagi drugače osnovne plače, utemeljeno zavrnjen.
ZOFVI člen 48, 146. ZPDJVZ člen 5a, 14. ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 76.
učitelj - plačilo razlike plače - višina osnovne plače - izobrazba - sklep o določitvi plače - uveljavljanje pravnega varstva - denarni zahtevek
Sodišče je denarni zahtevek po temelju zavrnilo na podlagi dveh (dejanskih) ugotovitev: da je bila osnovna plača tožnice določena z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi tožene stranke, pri čemer je bil upoštevan 5.a in ne 14. člen ZPDJVZ, ter da je bila tožnici plača izplačana v skladu s temi sklepi.
ZOFVI člen 48, 146. ZPDJVZ člen 5a, 14. ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 76.
učitelj - plačilo razlike v plači - višina osnovne plače - izobrazba - sklep o določitvi plače - uveljavljanje pravnega varstva - denarni zahtevek
Sodišče je denarni zahtevek po temelju zavrnilo na podlagi dveh (dejanskih) ugotovitev: da je bila osnovna plača tožnice določena z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi tožene stranke, pri čemer je bil upoštevan 5.a in ne 14. člen ZPDJVZ, ter, da je bila tožnici plača izplačana v skladu s temi sklepi.
pogodba o zaposlitvi - plača - plačni količnik - plačilo razlike plače
Na odločitev ne more vplivati dejstvo, da je tožena stranka tožniku plačo morda izplačevala napačno, po višjem količniku. Sodišče je za sporno obdobje lahko odločilo le o višini tožbenega zahtevka, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi in zakonu.
Če je delavec v času od dokončnega priznanja pravic do skrajšanega delovnega časa iz naslova invalidskega zavarovanja pa do trenutka, ko lahko te pravice realizira, v bolniškem staležu, mu gre tudi nadomestilo iz tega naslova za polni delovni čas. Nadomestilo mu izplačuje delodajalec, od 31. dne zadržanosti dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - ureditev v splošnem aktu delodajalca - neupravičen izostanek z dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tudi ob predpostavki obstoja očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to v danih okoliščinah ne pomeni nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja, zaradi česar je odpoved nezakonita.
ZJU člen 5, 5/2. ZSPJS 17, 17/5, 52. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije člen 25, 26.
javni zavod - napredovanje - postopek za varstvo pravic - zavrženje ugovora
Ob uveljavitvi ZSPJS je na podlagi prvega odstavka 52. člena tega zakona ostal v veljavi takrat veljavni Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, ki je glede varstva pravic zaposlenih v javnih zavodih zoper odločitve o (ne)napredovanju določal dvostopenjski postopek pri delodajalcu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 27.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - upoštevanje kriterijev iz kolektivne pogodbe - ocena delovne uspešnosti
Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka uporabila predvidene kriterije pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici, ker je izvršila primerjavo med vsemi izvajalkami v laboratoriju, pri čemer je najnižjo oceno dobila tožnica. Ni pa navedlo, zakaj je štelo, da so uporabljeni kriteriji pravilni, niti se ni opredelilo do uporabe Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Sodbe tako ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367c, 377. ZPP-D člen 130. ZDSS-1 člen 31, 32.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker gre za individualni delovni spor, v katerem vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000 EUR, oziroma ne gre za spor, v katerem bi bila revizija dovoljena že na podlagi določbe 31. člena ZDSS-1, bi bila revizija lahko dovoljena le v primeru, če bi jo sodišče dopustilo. Do tega bi lahko prišlo le na predlog stranke, o katerem bi odločal senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča (367.a do 367.c člena ZPP). Tega predloga (na Vrhovno sodišče) tožnica ni vložila.
sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - napake volje - plačilo odpravnine in odškodnine
V tem, da sta se pravdni stranki glede obveznosti plačila ter konkretne višine zneska odpravnine in odškodnine sporazumeli upoštevaje načelo pogodbene avtonomije, tudi revizijsko sodišče ne vidi ničesar nemoralnega, še manj pa nedopustnega.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med podpisniki sporazuma obstajalo soglasje glede višine skupnega zneska odpravnine in odškodnine ter da ne držijo tožbene navedbe, da naj bi se tožena stranka izrecno zavezala k plačilu davkov in prispevkov. Takšen zaključek, ki ga je sprejelo tudi pritožbeno sodišče, po svoji vsebini predstavlja dokazno oceno sodišča, katere v reviziji ni dovoljeno izpodbijati. Vprašanje, ali so pri podpisu pogodbe na strani tožeče stranke obstajale napake volje, se ob taki dokazni oceni zato niti ne more utemeljeno zastaviti.
Res je, da bi lahko toženčeva zavarovanka preprečila trk s tožnico, če bi jo obvozila na primerni varnostni razdalji, kot ji to nalagata 41. in 62. člen
ZTVCP, vendar pa je ključni vzrok konkretne nezgode nedvomno v ravnanju tožnice, ki bi morala pred spremembo smeri svoje vožnje, svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati s predpisanim znakom (39. člen ZTVCP), voziti pa bi morala tudi čim bližje desnemu robu vozišča (97. člen ZTVCP). Revizija tako neupravičeno minimalizira tožničino hudo kršitev cestnoprometnih predpisov. Glede na navedeno je materialnopravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je prispevek toženčeve zavarovanke k nastanku škode 70 % in nič več.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
davek od dohodkov iz dejavnosti – uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku – ekskluzijsko pravilo – izločitev dokazov – dokazovanje – davčni postopek – upravni postopek
V obravnavanem primeru je bila sodna odločba izdana, odrejena preiskava opravljena in zaseženi so bili predmeti (med njimi tudi sporne listine, ki se nanašajo na poslovanje tožnice), ki so bili davčnemu organu prve stopnje odstopljeni na podlagi ZUP in Sporazuma o medsebojnem sodelovanju organov policije in davčnih organov.
Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožničin očitek o neupoštevanju ekskluzijskega pravila, ki preprečuje uporabo nezakonito pridobljenih dokazov, neizkazan ter posledično zatrjevana kršitev pravice do enakosti orožij, do učinkovitega pravnega sredstva, kršitev ZDavP oziroma ZUP, neutemeljena.
V primeru, ko gre za kršitev ekskluzijskega pravila v upravnem sporu, je po presoji revizijskega sodišča prav tako treba upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost; poseg v ustavno pravico bi bil torej pod določenimi pogoji tudi dopusten, če bi za izvedbo dokaza, pridobljenega s kršitvijo ustavne pravice, obstajale posebej utemeljene okoliščine (npr. obveznost plačevanja dajatev javno pravne narave).
Kaznivo dejanje po 205. členu KZ predstavlja že samo neizplačilo plač, če je sicer izplačilo glede na finančne in ostale okoliščine objektivno možno, ob izpolnjenih ostalih pogojih za obstoj krivde.
revizija – dovoljeni revizijski razlogi – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu – prepozno vložena pritožba - vrnitev v prejšnje stanje
Tožnica z navedbami, da je prvostopenjsko sodišče napačno presodilo stališče tožene stranke, ko tožničinih navedb v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe kot prepozne, ni štela za utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne uveljavlja zakonsko dovoljenih revizijskih razlogov iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1, zato se Vrhovno sodišče do njih ni posebej opredelilo.
Ker je bilo v tej pravdi o glavnici že pravnomočno odločeno, tožnikova revizija pa se nanaša samo na odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ki imajo vrednost spornega predmeta in s tem tudi vrednost izpodbijanega dela sodbe nič, pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP ni izpolnjen.