pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – ugotavljanje pogojev za status begunca oziroma za subsidiarno zaščito
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se v pospešenem postopku ugotavljajo le dejstva, na podlagi katerih se presodi, ali so izpolnjeni pogoji za pospešeni postopek, in ali so podani razlogi za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene. V pospešenem postopku, ki je po svoji pravni naravi skrajšani upravni postopek, se ne ugotavljajo niti pogoji za pridobitev statusa begunca niti pogoji za status subsidiarne zaščite.
Tožnik je delno umaknil tožbo preden se je toženka spustila v obravnavane glavne stvari in zato privolitev toženke ni bila pomembna. Učinki umika tožbe so tako nastopili takrat, ko je tožnik skrčil svoj tožbeni zahtevek, odločba o delnem umiku, ki je vsebovana v odločitvi o krajevni in stvarni pristojnosti, pa je le deklaratornega značaja.
ZOFVI člen 48, 146. ZPDJVZ člen 5a, 14. ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 76.
javni uslužbenci - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - plačilo razlike v plači - višina osnovne plače - izobrazba - sklep o določitvi plače - uveljavljanje pravnega varstva - denarni zahtevek
Dokončna in pravnomočna odločba delodajalca je za delavca in delodajalca obvezujoča, dokler ne pride do njene zakonite spremembe.
Ker je bila tožnici plača obračunavana in izplačevana v skladu z vsakokratno odločbo o določitvi plačilnega razreda oziroma količnika za določitev plače, tožbeni zahtevek za izplačilo višje plače ni utemeljen.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - ponudba nove pogodbe - sprememba delodajalca
Tožena stranka je tožniku ponudila ustrezno zaposlitev za delovno mesto, ki je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodilo v njeno dejavnost. Ker je v času, ki ga je imel tožnik na razpolago, da sprejme ponujeno zaposlitev, prišlo do prenosa dela, opredeljenega po tej pogodbi, je tožnik s podpisom pogodbe avtomatično postal delavec delodajalca prevzemnika.
ZDR člen 52, 54. ZSV člen 69. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 9, 10.
pripravništvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - zaposleni v socialnem varstvu - zaposlitev
Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas so odločilne okoliščine, ki so bile znane ob njeni sklenitvi. Na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne vpliva, če so se tekom njenega trajanja spremenile okoliščine, ki bi glede na 10. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije omogočale zaposlitev tožnice za nedoločen čas.
Če delavec po poteku delovnega razmerja za določen čas pride na delo in želi nadaljevati z delom, mora biti iz ravnanja delodajalca nedvomno razvidno, da mu tega ne preprečuje, da lahko govorimo o preoblikovanju delovnega razmerja za nedoločen čas. Bistveno je, da delavec opravlja delo še naprej, delodajalec pa to delo sprejema, iz česar lahko izhaja volja strank po nadaljevanju delovnega razmerja.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - sodnik kot tožeča stranka
Okoliščina, da tožnik opravlja pri sodišču funkcijo sodnika, lahko vzbuja dvom v nepristranskost sodišča pri odločanju v zadevi in pomeni tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
starostna pokojnina - pravica do izbire pokojnine - odmera pokojnine v tuji državi
Ne glede na to, ali je bila pokojninska osnova, ki izvira iz zavarovanja v Republiki Sloveniji, upoštevana pri odmeri predčasne pokojnine v Srbiji, je za odločitev v zadevi bistveno, da je bila tožnici predčasna pokojnina v Srbiji priznana tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Republiki Sloveniji. Izbirna pravica tožnice se je namreč izčrpala v trenutku, ko je v tujini uveljavila pravico do predčasne pokojnine.
družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. H. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je pred smrtjo pri toženi stranki dopolnil več kot devet let pokojninske oziroma zavarovalne dobe.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-3. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - sprememba delodajalca
K. M. d.d. je tožeči stranki ponudil ustrezno zaposlitev za delovno mesto, ki je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi še sodilo v njegovo dejavnost. Ker pa je v času, ki ga je imela tožeča stranka na razpolago za sprejem ponujene zaposlitve, prišlo do prenosa dela, opredeljenega po tej pogodbi, na K. V. d.o.o., je tožeča stranka s podpisom pogodbe avtomatično postala delavec delodajalca prevzemnika, torej tožene stranke. To pomeni, da je delodajalec prenosnik izgubil lastnost delodajalca, ki jo je prevzel delodajalec prevzemnik oziroma tožena stranka.
Glede na to, da je tožnik že uveljavil pravico do pokojnine tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Sloveniji, je sodišče pravilno presodilo, da ne more uveljavljati pravice do izbire na podlagi določb drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Z uveljavitvijo pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji je izbiro že opravil in to celo več let pred uveljavitvijo navedene določbe ZPIZ-1.
Tožena stranka je z zmotnimi zagotovili, da tožnica izpolnjuje pogoje za vdovsko pokojnino, to zavedla, da je zaradi uveljavljanja vdovske pokojnine prekinila zaposlitev pri delodajalcu in s tem utrpela škodo na svojih dohodkih, saj ji niti vdovska pokojnina kasneje ni bila priznana, ker zanjo dejansko ni izpolnjevala zakonskih pogojev.
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici prisodilo le odškodnino v višini izgube na dohodkih iz naslova vdovske pokojnine, kakršna bi ji bila izplačevana, če bi zanjo izpolnjevala pogoje ob zagotovilih tožene stranke. Dejansko je tožnica zaradi ravnanja tožene stranke ostala tudi brez višjih dohodkov iz naslova zaposlitve, saj v primeru, da ji tožena stranka ne bi zagotavljala, da izpolnjuje pogoje za uveljavitev vdovske pokojnine po pokojnem možu, tožnica ne bi imela razloga za prekinitev zaposlitve pri delodajalcu.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - javni uslužbenci - stroški prevoza na delo
Tožeča stranka v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne dokazuje z navedbo konkretnih sodnih odločitev, da bi odločba sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev, oziroma da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Obstoj pritožbenega razloga iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 zato ni dokazan.
sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - napake volje - plačilo odpravnine in odškodnine
V tem, da sta se pravdni stranki glede obveznosti plačila ter konkretne višine zneska odpravnine in odškodnine sporazumeli upoštevaje načelo pogodbene avtonomije, tudi revizijsko sodišče ne vidi ničesar nemoralnega, še manj pa nedopustnega.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med podpisniki sporazuma obstajalo soglasje glede višine skupnega zneska odpravnine in odškodnine ter da ne držijo tožbene navedbe, da naj bi se tožena stranka izrecno zavezala k plačilu davkov in prispevkov. Takšen zaključek, ki ga je sprejelo tudi pritožbeno sodišče, po svoji vsebini predstavlja dokazno oceno sodišča, katere v reviziji ni dovoljeno izpodbijati. Vprašanje, ali so pri podpisu pogodbe na strani tožeče stranke obstajale napake volje, se ob taki dokazni oceni zato niti ne more utemeljeno zastaviti.