Ker o izpostavljenem pravnem vprašanju obstaja obsežna ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPKri člen 5, 5/3, 17, 18, 18/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-6.
upravni spor – akt, s katerim ni poseženo v tožnikove pravice – pravni interes – procesne predpostavke – zavrženje tožbe
Ker je tožena stranka v okviru svojih pristojnosti v celoti ugodila tožnikovi zahtevi za priznanje odškodnine, upravni spor ni dopusten, saj izpodbijana odločba očitno ne posega v pravice ali pravne koristi tožnika, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 89. ZDen člen 2, 2/1.
denacionalizacija – zahteva za vračilo v naravi – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti
Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v takem primeru ne pride v poštev.
Za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic za stranko pa mora stranka take posledice izkazati, kar pa jih v tem primeru ni.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – kazenska odgovornost – odgovornost za carinski dolg
V primerih, ko so za obračun carinskega dolga uporabljene določbe CZ o naknadnem obračunu, sklicevanje na določbe ZUP o obnovi postopka ni pravno pomembno, saj te določbe niso bile uporabljene. Zato o neenotnosti oziroma odstopu od sodne prakse ni mogoče govoriti.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - prepozna vloga - zavrženje predloga
Toženčeva pooblaščenca sta zadnjega dne zakonskega roka vložila predlog za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču (glej drugi odstavek 367. b člena ZPP). Predlog je prispel k pristojnemu sodišču po izteku roka iz prvega odstavka 367. b člena ZPP. Zato bi se lahko štelo, da je bil predlog pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. CZ člen 3, 3/1-10, 50, 50/2, 154, 158.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sprememba podatkov v carinski deklaraciji – naknadno uveljavljanje carinske ugodnosti
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je treba carinske ugodnosti izrecno uveljavljati na predpisan način, njihovo kasnejše uveljavljanje pa ni več mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 50. člena CZ. Ker torej o tem vprašanju, ki ga tožeča stranka izpostavlja kot pomembno za dovoljenost revizije, obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ne gre več za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZOFVI člen 48, 146. ZPDJVZ člen 5a, 14. ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 76.
javni uslužbenci - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - plačilo razlike v plači - višina osnovne plače - izobrazba - sklep o določitvi plače - uveljavljanje pravnega varstva - denarni zahtevek
Dokončna in pravnomočna odločba delodajalca je za delavca in delodajalca obvezujoča, dokler ne pride do njene zakonite spremembe.
Ker je bila tožnici plača obračunavana in izplačevana v skladu z vsakokratno odločbo o določitvi plačilnega razreda oziroma količnika za določitev plače, tožbeni zahtevek za izplačilo višje plače ni utemeljen.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - ponudba nove pogodbe - sprememba delodajalca
Tožena stranka je tožniku ponudila ustrezno zaposlitev za delovno mesto, ki je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodilo v njeno dejavnost. Ker je v času, ki ga je imel tožnik na razpolago, da sprejme ponujeno zaposlitev, prišlo do prenosa dela, opredeljenega po tej pogodbi, je tožnik s podpisom pogodbe avtomatično postal delavec delodajalca prevzemnika.
ZDR člen 52, 54. ZSV člen 69. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 9, 10.
pripravništvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - zaposleni v socialnem varstvu - zaposlitev
Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas so odločilne okoliščine, ki so bile znane ob njeni sklenitvi. Na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne vpliva, če so se tekom njenega trajanja spremenile okoliščine, ki bi glede na 10. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije omogočale zaposlitev tožnice za nedoločen čas.
Če delavec po poteku delovnega razmerja za določen čas pride na delo in želi nadaljevati z delom, mora biti iz ravnanja delodajalca nedvomno razvidno, da mu tega ne preprečuje, da lahko govorimo o preoblikovanju delovnega razmerja za nedoločen čas. Bistveno je, da delavec opravlja delo še naprej, delodajalec pa to delo sprejema, iz česar lahko izhaja volja strank po nadaljevanju delovnega razmerja.
starostna pokojnina - pravica do izbire pokojnine - odmera pokojnine v tuji državi
Ne glede na to, ali je bila pokojninska osnova, ki izvira iz zavarovanja v Republiki Sloveniji, upoštevana pri odmeri predčasne pokojnine v Srbiji, je za odločitev v zadevi bistveno, da je bila tožnici predčasna pokojnina v Srbiji priznana tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Republiki Sloveniji. Izbirna pravica tožnice se je namreč izčrpala v trenutku, ko je v tujini uveljavila pravico do predčasne pokojnine.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - sodnik kot tožeča stranka
Okoliščina, da tožnik opravlja pri sodišču funkcijo sodnika, lahko vzbuja dvom v nepristranskost sodišča pri odločanju v zadevi in pomeni tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. H. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je pred smrtjo pri toženi stranki dopolnil več kot devet let pokojninske oziroma zavarovalne dobe.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-3. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - sprememba delodajalca
K. M. d.d. je tožeči stranki ponudil ustrezno zaposlitev za delovno mesto, ki je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi še sodilo v njegovo dejavnost. Ker pa je v času, ki ga je imela tožeča stranka na razpolago za sprejem ponujene zaposlitve, prišlo do prenosa dela, opredeljenega po tej pogodbi, na K. V. d.o.o., je tožeča stranka s podpisom pogodbe avtomatično postala delavec delodajalca prevzemnika, torej tožene stranke. To pomeni, da je delodajalec prenosnik izgubil lastnost delodajalca, ki jo je prevzel delodajalec prevzemnik oziroma tožena stranka.
Glede na to, da je tožnik že uveljavil pravico do pokojnine tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Sloveniji, je sodišče pravilno presodilo, da ne more uveljavljati pravice do izbire na podlagi določb drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Z uveljavitvijo pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji je izbiro že opravil in to celo več let pred uveljavitvijo navedene določbe ZPIZ-1.
Tožena stranka je z zmotnimi zagotovili, da tožnica izpolnjuje pogoje za vdovsko pokojnino, to zavedla, da je zaradi uveljavljanja vdovske pokojnine prekinila zaposlitev pri delodajalcu in s tem utrpela škodo na svojih dohodkih, saj ji niti vdovska pokojnina kasneje ni bila priznana, ker zanjo dejansko ni izpolnjevala zakonskih pogojev.
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici prisodilo le odškodnino v višini izgube na dohodkih iz naslova vdovske pokojnine, kakršna bi ji bila izplačevana, če bi zanjo izpolnjevala pogoje ob zagotovilih tožene stranke. Dejansko je tožnica zaradi ravnanja tožene stranke ostala tudi brez višjih dohodkov iz naslova zaposlitve, saj v primeru, da ji tožena stranka ne bi zagotavljala, da izpolnjuje pogoje za uveljavitev vdovske pokojnine po pokojnem možu, tožnica ne bi imela razloga za prekinitev zaposlitve pri delodajalcu.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - javni uslužbenci - stroški prevoza na delo
Tožeča stranka v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne dokazuje z navedbo konkretnih sodnih odločitev, da bi odločba sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev, oziroma da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Obstoj pritožbenega razloga iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 zato ni dokazan.
Na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ je tožena stranka prevzela obveznosti iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. oktobru 1991 ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja, saj so le ti glede na določbo prvega odstavka 171. člena ZPIZ/92 izpolnjevali pogoje in pravice do pokojnine na podlagi tega zakona.