ZPP člen 168, 168/1. ZST člen 11, 11/1, 11/3, 12, 12/2, 12/3.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev predloga – pisna izjava o premoženjskem stanju pravne osebe
Tožeča stranka kljub pozivu sodišča ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju, zato je odločitev, s katero sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, pravilna in zakonita.
oprostitev plačila sodnih taks – ponovni predlog za oprostitev – ne bis in idem
Ponovni predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks je v primeru, da je bilo o isti stvari že odločeno s pravnomočnim sklepom, nedovoljen v skladu z 8. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Nobenega razloga ni, da bi zaradi odprave sklepa o zavrženju predloga za odlog izvršbe in vrnitve zadeve v ponovno odločanje drugostopenjski organ moral razveljaviti tudi sam sklep o prisilni izterjavi, saj je smisel odloga izvršbe ravno v tem, da se izvrševanje sklepa zadrži, dokler o pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi še ni odločeno.
povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - ugled - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti
Sodišče druge stopnje ni prejudiciralo obstoja protipravnosti posega v zasebnost tožeče stranke, saj je že sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj nedopustnega posega v tožničino čast in dobro ime ter v njeno pravico do zasebnosti, kakor tudi kršitev njene ustavno varovane pravice. Drugostopenjsko sodišče je s tem, ko je štelo za ugotovljen tudi obstoj pravno priznane škode (pravni standard), materialnopravno pravilno vzpostavilo odškodninsko odgovornost toženk za tožničino škodo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0012548
ZPP člen 8. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 10, 10/1, 10/2, 22, 22/1.
izvenzakonska skupnost – prenehanje izvenzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev – dedna pravica
Konstitutivni element izvenzakonske skupnosti je tudi dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni -
to je, če partnerja ne živita skupaj - ni izvenzakonske skupnosti in s tem tudi ne dedne pravice preživelega partnerja. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna - če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi.
ZDoh člen 58, 58-b. ZUS člen 59. ZUS-1 člen 85, 86, 92. OZ člen 5, 39, 50.
davek od dobička iz kapitala – fiktivna darilna pogodba – davčni zavezanec
Davčni zavezanec za davek od dobička iz kapitala od vrednostnih papirjev, pridobljenih pred potekom 3 let od prodaje, je tudi tisti, ki z namenom, da bi se izognil plačilu tega davka, sklene navidezno darilno pogodbo z drugim, ki vrednostne papirje nato proda.
Zastaralni roki po 141. členu ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva zapuščinske predmete od posestnika, ki jih ima v posesti kot svojo dediščino. Za zastaranje pravice zahtevati posamezno stvar iz zapuščine od nekoga, ki ima stvar v posesti na podlagi kakšnega drugega naslova, pa veljajo splošna pravila civilnega prava. Tožnik torej ni vezan na rok iz 141. člena ZD, saj uveljavlja lastninski zahtevek zoper toženko, ki trdi, da ima stanovanje v posesti kot njeno posebno premoženje in ne kot premoženje, ki ga je podedovala od zapustnika. To pomeni, da tožnikova terjatev ni zastarala (tretji odstavek 92. člena Stvarnopravnega zakonika).
dokaz z izvedencem - razlogi za pritožbo - nova dejstva v pritožbi - dokazno breme - pravočasnost dokaznega predloga - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum
Ker je tožnik dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa z namenom ovrženja izjave priče o pristnosti njenega podpisa na pisni izjavi predlagal neposredno po zaslišanju priče, je tak predlog pravočasen (drugi odstavek 286. člena ZPP).
lastninska pravica na nepremičnini - domneva lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - rei vindicatio - pravica do posesti - posestnikovi ugovori - izbrisna tožba
Toženci bi se lahko po 93. členu SPZ pred tožnikovo tožbo branili tako, da bi dokazali pravico do posesti. S trditvijo o obstoju izvršilnega naslova, po katerem je prodajalec nepremičnin dolžan prednici tožencev izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica vknjižila v zemljiško knjigo, tega niso izkazali. Dejstvo, da so toženci zoper tožnika vložili izbrisno tožbo, pa prav tako ne more biti razlog za drugačno odločitev.
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 377. ZOR člen 154, 154/1, 199, 200. URS člen 15, 34, 39.
objava sodbe - nedenarna odškodnina - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - osebnostne pravice - pravica javnosti do obveščenosti - konkurenca ustavnih pravic - poseg v pravice zasebnosti - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - osebe javnosti - obtoženec v kazenskem postopku - razžalitev dobrega imena in časti
Kadar prideta v stik oškodovančeva osebnostna pravica in pravica javnosti do obveščenosti, je treba ugotavljati ravnovesje med obema pravicama in presoditi, ali je tožbeni zahtevek res tak, da upravičuje nujnost posega sodišča. V demokratični družbi ima tisk pomembno vlogo, zlasti kadar gre za tako imenovane osebe javnosti. V ta krog ne sodijo le osebe na določenih vodilnih političnih ali gospodarskih položajih, pa tudi ne samo znane osebe iz kulturnega ali zabavnega življenja, pač pa tudi osebe, ki so javnosti znane iz drugih razlogov in tudi samo v določenem časovnem obdobju, na primer iz velikih kazenskih procesov. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da sta v obravnavani zadevi obe sodišči pravilno presodili, da objava domneve o tožnikovem naročilu za umor v opisanih okoliščinah ne pomeni nedopustnega ravnanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - izvršitev odločb - postopek za odvzem premoženjske koristi - ugotavljanje premoženjske koristi - izrek obsodilne sodbe
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti takrat, ko postane sodba formalno in materialno pravnomočna glede vseh delov sodbe.
Soobtožencem ni mogoče naložiti, da nerazdelno plačajo znesek, ki ustreza premoženjski koristi.
ZPP člen 41, 128, 128/5, 367, 367/2, 377. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – revizija zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
V konkretnem primeru je za začetek teka zakonskih zamudnih obresti bistven trenutek, ko je tožničin odškodninski zahtevek prejela pristojna območna enota toženke (zavarovalnice), torej enota, iz katere pravnega razmerja takšen zahtevek izvira.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - uporabnina - korist toženca - prikrajšanje tožnika - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar - predhodno vprašanje - razlog za prekinitev postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - pravni interes za vložitev pritožbe
Toženec ima pravni interes vložiti pritožbo zoper sklep, za katerega meni, da pomeni kršitev njegove pravice do meritorne odločitve o zahtevku, glede katerega se je že spustil v obravnavanje.
Tožnik je lastnik nepremičnine in toženec v tej nepremičnini stanuje brez pravnega naslova ter brezplačno. Zato ima tožnik po 219. členu ZOR pravico, da mu toženec nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Toženčeva korist je bila v tem, da je brezplačno uporabljal tujo nepremičnino, po sodni praksi pa je nadomestilo za takšno korist (tako imenovana uporabnina) enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
Dejstvo, da je toženec zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju vložil revizijo, ni razlog za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.
odgovornost zdravstvene organizacije (bolnišnice) - podlage odškodninske odgovornosti - medicinska napaka (zdravniška napaka) - razlikovanje med medicinsko napako in komplikacijo - telesne okvare novorojenčka - porod - razbremenitev zdravstvene organizacije
Odločilno je, ali je katero od strokovno napačnih ravnanj ali opustitev zdravstvenega osebja tožene stranke v »procesu«, trajajočem v času od sprejema J. Š. do zaključka poroda, samo zase ali v povezavi z nekaterimi drugimi ali v povezavi s subjektivnimi in objektivnimi okoliščinami na strani porodnice povzročilo hipoksijo, kar bi narekovalo presojo, da ta ni predstavljala (le) zapleta oziroma komplikacije med porodom (ki bi izključevala civilni delikt), kot sta jo, opiraje se na mnenje izvedenca ovrednotili sodišči; v primeru nikalnega odgovora pa je odločilno, ali je bilo, upoštevaje vse objektivne in subjektivne okoliščine konkretnega primera, ob zadostni profesionalni skrbnosti mogoče nevarnost (nezakrivljenega) nastanka hipoksije predvideti in jo, preprečiti ali jo, ter na kakšen način, prekiniti prej, preden so nastale škodne posledice.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - interes za vložitev
Ker je Vrhovno sodišče obsojenca že oprostilo obtožbe, ni zakonske podlage (pravovarstvenega interesa) za meritorno odločanje o (kasneje) vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
ZENDMPE člen 100, 100/2. ZZKat člen 14, 14/1, 15, 16, 17, 27, 27/2.
parcelacija - določitev parcelnih mej - zapisnik
Ker obstoj zapisnika iz drugega odstavka 14. člena ZZKat ni izkazan, je pogoj za ugotovitev dokončnosti meje sporne parcele po določbah 100. člena ZENDMPE.
davek od dobička od kapitala – navidezna darilna pogodba – prodaja vrednostnih papirjev
Davčni zavezanec za plačilo davka od dobička od prodaje vrednostnih papirjev je darovalec (in ne obdarjenec), če sklene z obdarjencem navidezno darilno pogodbo, da bi se plačilu tega davka izognil.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba - uporaba tuje stvari v svojo korist
Vprašanje sklepčnosti tožbe je vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema najprej opredelitev življenjskega primera, na katerega tožnik navezuje pravno posledico, za tem opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera, ter končno subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo.