dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo predstojnika – neenotna sodna praksa – razmerje med obnovo in naknadnim obračunom dolga
Glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje v zvezi z razmerjem med določbami o obnovi po ZUP in določbami o naknadnem obračunu carinskega dolga po CZ, je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, in sicer da naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji). V obravnavanem primeru je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu dolga, zato sklicevanje tožeče stranke na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno, v zvezi s tem pa tudi ni mogoče govoriti o neenotnosti sodne prakse.
ZIP člen 251c, 251d.ZIZ člen 59, 66.URS člen 15, 15/3, 33.ZZZDR člen 51, 51/2.
nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - pogodbeno pridobljena zastavna pravica na nepremičnini - dobra vera upnika - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tisti, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Ta zaznamba je namreč prvo izvršilno dejanje v postopku oprave izvršbe na nepremičnino, predmet spora v pravdi na podlagi izločitvene tožbe pa je prav nedopustnost izvršbe na določen predmet.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zloraba procesnih pravic - zavrnitev predloga
Tožnik je z že četrtim uveljavljanjem procesne pravice iz 67. člena ZPP v isti zadevi že prestopil mejo, onkraj katere se ta sprevrže v zlorabo procesne pravice in ki že pojmovno izključuje sočasno tehtnost razlogov za njeno uveljavitev.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilno dejstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati v zahtevi za varstvo zakonitosti. 427. člen ZKP zgolj določa ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti, pojavi tak dvom.
O realni nevarnosti ponovitve določenega specifičnega kaznivega dejanja lahko sodišče sklepa (tudi) na podlagi dejstva, da je bil osumljenec pred tem že spoznan za krivega drugovrstnih kaznivih dejanj.
ZUS člen 59, 67, 67/2. ZUS-1 člen 85, 86. ZDoh člen 58, 58b. OZ člen 5, 37, 39, 50. ZZZDR člen 111.
davek od dobička iz kapitala – prodaja vrednostnih papirjev – navidezna pogodba
Davčni zavezanec za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev je tudi, kdor z drugim sklene navidezno darilno pogodbo z namenom, da se izogne plačilu tega davka.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – delna odprava odločbe – predmet upravnega spora – zastaranje odmere davka
Kadar je sporna odločba, ki je predmet upravnega spora, delno odpravljena, ni več sporna celotna odločba, ampak samo tisti del, ki ni bil odpravljen. Revident dovoljenosti revizije zato ne more izkazovati z odpravljenim delom odločbe.
Kadar Vrhovno sodišče o določenem pravnem vprašanju že sprejme stališče, ne gre več za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zgolj sklicevanje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
vračilo zamudnih obresti – plačilo davkov na napačen davčni račun
Glede na določbe drugega odstavka 99. člena Zakona o davčnem postopku ne zadošča, da je davek vplačan na katerikoli račun davčnega organa, temveč mora biti, da bi se davčna obveznost štela za izpolnjeno, plačan na predpisani račun, ki je bil v relevantnem času predpisan z Odredbo o računih ter načinu vplačevanja in razporejanja javnofinančnih prihodkov.
revizija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi je bila uporabljena ista pravna podlaga, kot v sodbah, ki jih citira tožeča stranka, zato o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje glede uporabe navedenih določb CZ kot o razlogu za dovoljenost revizije ni mogoče govoriti.
zaplemba premoženja - poprava krivic - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - lastninsko preoblikovanje podjetij - začasna odredba
V obsegu, v katerem lastninsko preoblikovanje družbenopravne osebe še ni bilo izvedeno, ima v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-426/98 položaj upravičencev po ZIKS prednost pred položajem upravičencev do lastninjenja po ZLPP oz. ZZLPPO. Pravna narava odločbe, katere posledica je bila izvzem stvari iz premoženja osebe, ki je bilo predmet lastninskega preoblikovanja, pri tem ni bistvena.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Duševno stanje in posledične težave, ki so trajne, bistveno (negativno) vplivajo na kakovost tožnikovega življenja, saj ga znatno omejujejo na celotnem področju njegovega udejstvovanja; tožnik je prikrajšan pri mnogih vsakodnevnih aktivnostih, ukvarjanje z nekaterimi dejavnostmi, ki so mu napolnjevale življenje pred škodnim dogodkom, pa je v celoti opustil. Obravnavana nesreča je revidentu povsem spremenila življenje, zaradi česar hudo duševno trpi. Glede na to pravilna uporaba materialnega prava terja zvišanje odškodnine za tožnikove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
združitev revizijskih postopkov – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – naknadni obračun carinskega dolga – obnova carinskega postopka – zavrženje revizije
Pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
prisilna izterjava RTV naročnine – ugovori v postopku prisilne izterjave – izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni mogoče izpodbijati odločb, ki se izvršujejo; zato navedba, da pritožnik v času, za katerega se mu odmerja obveznost plačila RTV prispevka, ni imel televizorja, v postopku prisilne izterjave ni upoštevna.
Da je pogodba o najemu plovila oproščena plačila DDV (na podlagi 2. odstavka 31. člena ZDDV), mora biti sklenjena z namenom (neposrednega) opravljanja plovbne dejavnosti. Oddajanje plovila v najem zaradi oddajanja in nadaljnji podnajem ni oproščeno plačila DDV.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - lastninska pravica na stanovanju - pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov
Lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje sta zgolj podlaga za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju, na katerem je bila pridobljena lastninska pravica na originaren način po pogojih iz prvega odstavka 116. člena SZ1, njun obstoj pa ni predpostavka pridobitve lastninske pravice.
razlaga pogodbe - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje - valutna terjatev - izpolnitev dolga v tolarjih - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pasivni družbenik
Ker gre za dejanske ugotovitve, ugotovitev o vsebini pogodbe v revizijskem postopku ni dovoljeno preizkušati.
Glede na to, da je bil pravdni postopek zaradi začasnega zadržanja nekaterih določb ZFPPod prekinjen in se je nadaljeval po izdaji odločbe Ustavnega sodišča, v kateri je bila odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe omejena na aktivne družbenike, je očitek revidentov, da tovrstnih ugovorov v postopku na prvi stopnji nista imela možnosti zatrjevati, neutemeljen.
V reviziji zapisani naslovnik Okrožno sodišče v Kopru predstavlja nepristojno sodišče v zvezi z vloženo revizijo. Sestavljalec revizije, ki je hkrati odvetnik, ne ravna dovolj skrbno, če pred podpisom revizije ne preveri, ali je vloga pravilno naslovljena.