Tožnik je bil v spornem obdobju v aktivni vojaški službi v JLA in po 18. 10. 1991 ni bil ves čas v kakšnem od statusov, navedenih v četrti alinei prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Sodišče je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine po vojaških predpisih.
prenehanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - neposredno sodno varstvo
Če pride do nadomeščanja začasno odsotnega javnega uslužbenca, iz drugega odstavka 69. člena ZJU izhaja, da se delovno razmerje za določen čas sklene za čas odsotnosti javnega uslužbenca. Po poteku določenega časa oziroma s prenehanjem razloga za takšno delovno razmerje ni predvideno odločanje s posebnim pisnim sklepom, ki bi moral biti obrazložen in vročen javnemu uslužbencu.
Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, in o tem prejme le pisno obvestilo (ali če se to zgodi brez takšnega obvestila – glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi), ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Glede na določbo 5. člena ZJU je treba uporabiti ZDR, in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena, po katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - večje število očitanih kršitev - obseg izpodbijanja odpovedi
Tudi v delovnem sporu sodišče odloča v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo predložijo stranke. Če tožnik izpodbija odpovedni razlog le deloma, deloma pa sploh ne in v zvezi s tem tudi ne ponudi nikakršnih dokazov, sodišče po določbah 7. člena ZPP ne samo da ni dolžno, ampak tudi ne sme ugotavljati teh dejstev in izvajati dokazov.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazumna razveljavitev pogodbe - zmota - podlaga - rok za sodno varstvo - izpolnjevanje pogojev za upokojitev
Sodišči druge in prve stopnje sta se glede roka za razveljavitev izpodbojne pogodbe zmotno oprli na določbo 99. člena OZ v zvezi z 11. členom ZDR. V tem primeru namreč velja specialna ureditev ZDR, ki sporazumno razveljavitev uvršča med primere oziroma načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, in ki v tretjem odstavku 204. člena določa, da ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (torej tudi prenehanja zaradi sporazumne razveljavitve) ali odločitve o disciplinski odgovornosti lahko delavec zahteva le v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.
Stranki sta v sporazumu z dne 28. 3. 2003 zapisali, da obstaja obojestranski interes, da se pogodba o zaposlitvi razveljavi zaradi tožničine upokojitve. Tožnica je naknadno, kljub vednosti o tem, da do upokojitve ne bo prišlo in kljub nameri tožene stranke, da s tožnico ponovno vzpostavi delovno razmerje, vztrajala pri sporazumu. Še več - izjavila je tudi, da se na delo ne bo več vrnila. Glede na to je neutemeljeno revizijsko zatrjevanje o tožničini bistveni zmoti in nedopustni podlagi sporazuma z dne 28. 3. 2003.
uporaba kolektivne pogodbe - javni uslužbenec - premestitev na delo v drug kraj
Ker so določbe KPND, ki določajo omejitve pri premestitvah javnih uslužbencev iz kraja v kraj, zanje ugodnejše (širše) kot jih določa ZJU, jih je potrebno upoštevati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - starejši delavec - obseg sodnega varstva
Glede na določbo 114. člena ZDR je odpoved starejšemu delavcu brez njegovega soglasja nezakonita. Vendar to velja le v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, ko delodajalec delavcu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi, ali v primeru, ko mu istočasno z odpovedjo ponudi sklenitev nove pogodbe za (ustrezno) zaposlitev, pa delavec nove pogodbe ne podpiše. Če pa ob odpovedi s ponudbo nove ustrezne pogodbe to novo pogodbo podpiše, je njegovo varstvo omejeno. Po tretjem odstavku 90. člena ZDR namreč delavec v takem primeru obdrži le pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga.
zaposlitev v slovenski vojski - storitev kaznivega dejanja - prenehanje delovnega razmerja - napačen pravni pouk - uveljavljanje sodnega varstva - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Čeprav je glede na določbo 100.a člena ZObr pravni pouk v izpodbijanem sklepu očitno napačen, ta okoliščina ne more spremeniti zakonskih določb o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec (delavec na upravnem področju) izkoristil možnost pritožbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - dejanska ugotovitev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Zaključek sodišča o datumu seznanitve z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano, saj v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
starostna pokojnina - pravica do izbire pokojnine - prepoved reformatio in peius
Ker je tožnik uveljavil sorazmerni del starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe, je izčrpal izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 in ne more uspešno uveljavljati enake pravice na podlagi iste pokojninske dobe tudi v Republiki Sloveniji.
Glede na t. i. prepoved reformatio in peius iz tretjega odstavka 81. člena ZDSS-1 sodišče ne more poseči v izpodbijani odločbi tožene stranke, na podlagi katerih je bila tožniku v nasprotju z določbo drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine za del v Republiki Sloveniji pridobljene pokojninske dobe.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1.
neplačilo sodne takse za pritožbo – umik pritožbe – primerna uporaba ZPP
Ker tožnik kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačal, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo pa niso podani, je šteti, da je tožnik pritožbo umaknil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zloraba procesnih pravic - zavrnitev predloga
Tožnik je z že četrtim uveljavljanjem procesne pravice iz 67. člena ZPP v isti zadevi že prestopil mejo, onkraj katere se ta sprevrže v zlorabo procesne pravice in ki že pojmovno izključuje sočasno tehtnost razlogov za njeno uveljavitev.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo predstojnika – neenotna sodna praksa – razmerje med obnovo in naknadnim obračunom dolga
Glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje v zvezi z razmerjem med določbami o obnovi po ZUP in določbami o naknadnem obračunu carinskega dolga po CZ, je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, in sicer da naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji). V obravnavanem primeru je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu dolga, zato sklicevanje tožeče stranke na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno, v zvezi s tem pa tudi ni mogoče govoriti o neenotnosti sodne prakse.
ZIP člen 251c, 251d.ZIZ člen 59, 66.URS člen 15, 15/3, 33.ZZZDR člen 51, 51/2.
nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - pogodbeno pridobljena zastavna pravica na nepremičnini - dobra vera upnika - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tisti, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Ta zaznamba je namreč prvo izvršilno dejanje v postopku oprave izvršbe na nepremičnino, predmet spora v pravdi na podlagi izločitvene tožbe pa je prav nedopustnost izvršbe na določen predmet.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilno dejstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati v zahtevi za varstvo zakonitosti. 427. člen ZKP zgolj določa ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti, pojavi tak dvom.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 65, 65/1-2, 83, 83/1. ZUP člen 281, 281/1.
dovoljenost revizije tožene stranke – pravni interes – odprava odločbe tožene stranke – dovoljenost pritožbe
Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred upravnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno.
Ker je glede na citirane določbe ZUS-1 izpodbijana sodba postala s 1.1.2007 pravnomočna, prizadeta stranka pa je svojo pritožbo vložila po uveljavitvi ZUS-1, je takšna pritožba, pri kateri prizadeta stranka vztraja, nedovoljeno pravno sredstvo.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo predstojnika – neenotna sodna praksa – razmerje med obnovo in naknadnim obračunom dolga – združitev revizij v skupno obravnavo
Vprašanje veljavnosti pooblastila uradne osebe za odločanje v upravnem postopku ni nerešeno in zato tudi ne pomembno pravno vprašanje, saj je o tem vprašanju Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče.