zaposlitev v slovenski vojski - storitev kaznivega dejanja - prenehanje delovnega razmerja - napačen pravni pouk - uveljavljanje sodnega varstva - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Čeprav je glede na določbo 100.a člena ZObr pravni pouk v izpodbijanem sklepu očitno napačen, ta okoliščina ne more spremeniti zakonskih določb o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec (delavec na upravnem področju) izkoristil možnost pritožbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - dejanska ugotovitev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Zaključek sodišča o datumu seznanitve z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano, saj v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - starejši delavec - obseg sodnega varstva
Glede na določbo 114. člena ZDR je odpoved starejšemu delavcu brez njegovega soglasja nezakonita. Vendar to velja le v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, ko delodajalec delavcu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi, ali v primeru, ko mu istočasno z odpovedjo ponudi sklenitev nove pogodbe za (ustrezno) zaposlitev, pa delavec nove pogodbe ne podpiše. Če pa ob odpovedi s ponudbo nove ustrezne pogodbe to novo pogodbo podpiše, je njegovo varstvo omejeno. Po tretjem odstavku 90. člena ZDR namreč delavec v takem primeru obdrži le pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga.
uporaba kolektivne pogodbe - javni uslužbenec - premestitev na delo v drug kraj
Ker so določbe KPND, ki določajo omejitve pri premestitvah javnih uslužbencev iz kraja v kraj, zanje ugodnejše (širše) kot jih določa ZJU, jih je potrebno upoštevati.
Tožnik je bil v spornem obdobju v aktivni vojaški službi v JLA in po 18. 10. 1991 ni bil ves čas v kakšnem od statusov, navedenih v četrti alinei prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Sodišče je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine po vojaških predpisih.
prenehanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - neposredno sodno varstvo
Če pride do nadomeščanja začasno odsotnega javnega uslužbenca, iz drugega odstavka 69. člena ZJU izhaja, da se delovno razmerje za določen čas sklene za čas odsotnosti javnega uslužbenca. Po poteku določenega časa oziroma s prenehanjem razloga za takšno delovno razmerje ni predvideno odločanje s posebnim pisnim sklepom, ki bi moral biti obrazložen in vročen javnemu uslužbencu.
Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, in o tem prejme le pisno obvestilo (ali če se to zgodi brez takšnega obvestila – glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi), ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Glede na določbo 5. člena ZJU je treba uporabiti ZDR, in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena, po katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - večje število očitanih kršitev - obseg izpodbijanja odpovedi
Tudi v delovnem sporu sodišče odloča v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo predložijo stranke. Če tožnik izpodbija odpovedni razlog le deloma, deloma pa sploh ne in v zvezi s tem tudi ne ponudi nikakršnih dokazov, sodišče po določbah 7. člena ZPP ne samo da ni dolžno, ampak tudi ne sme ugotavljati teh dejstev in izvajati dokazov.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazumna razveljavitev pogodbe - zmota - podlaga - rok za sodno varstvo - izpolnjevanje pogojev za upokojitev
Sodišči druge in prve stopnje sta se glede roka za razveljavitev izpodbojne pogodbe zmotno oprli na določbo 99. člena OZ v zvezi z 11. členom ZDR. V tem primeru namreč velja specialna ureditev ZDR, ki sporazumno razveljavitev uvršča med primere oziroma načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, in ki v tretjem odstavku 204. člena določa, da ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (torej tudi prenehanja zaradi sporazumne razveljavitve) ali odločitve o disciplinski odgovornosti lahko delavec zahteva le v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.
Stranki sta v sporazumu z dne 28. 3. 2003 zapisali, da obstaja obojestranski interes, da se pogodba o zaposlitvi razveljavi zaradi tožničine upokojitve. Tožnica je naknadno, kljub vednosti o tem, da do upokojitve ne bo prišlo in kljub nameri tožene stranke, da s tožnico ponovno vzpostavi delovno razmerje, vztrajala pri sporazumu. Še več - izjavila je tudi, da se na delo ne bo več vrnila. Glede na to je neutemeljeno revizijsko zatrjevanje o tožničini bistveni zmoti in nedopustni podlagi sporazuma z dne 28. 3. 2003.
ZSV člen 16, 42, 100, 100a, 100b. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (1989) člen 86.
institucionalno varstvo - plačilo storitev - pravica do doplačila oskrbnih stroškov - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Tožencu je bila pravica do doplačila oskrbnih stroškov priznana z dokončno in pravnomočno odločbo. Iz odločbe Centra za socialno delo izhaja, da je toženec dovolil zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči na svojo nepremičnino. Zakaj se vknjižba ni "sprovedla" ni bistveno, zaradi te opustitve pa nosi posledice tožeča stranka sama.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1.
neplačilo sodne takse za pritožbo – umik pritožbe – primerna uporaba ZPP
Ker tožnik kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačal, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo pa niso podani, je šteti, da je tožnik pritožbo umaknil.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo predstojnika – neenotna sodna praksa – razmerje med obnovo in naknadnim obračunom dolga – združitev revizij v skupno obravnavo
Vprašanje veljavnosti pooblastila uradne osebe za odločanje v upravnem postopku ni nerešeno in zato tudi ne pomembno pravno vprašanje, saj je o tem vprašanju Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče.
ZDoh člen 58. OZ člen 5, 37, 39, 50. ZUS člen 85, 92.
davek od dobička od kapitala – fiktivna darilna pogodba – nedopustna podlaga – namen izognitve plačilu davka – podaritev delnic družinskim članom
Če je pogodba, s katero imetnik vrednostnih papirjev te neodplačno prenese (podari) na dediča prvega dednega reda (ta pa jih proda naprej), fiktivna, je darovalec vrednostnih papirjev prodajalec in s tem zavezanec za plačilo davka od dobička od kapitala.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 65, 65/1-2, 83, 83/1. ZUP člen 281, 281/1.
dovoljenost revizije tožene stranke – pravni interes – odprava odločbe tožene stranke – dovoljenost pritožbe
Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred upravnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno.
Ker je glede na citirane določbe ZUS-1 izpodbijana sodba postala s 1.1.2007 pravnomočna, prizadeta stranka pa je svojo pritožbo vložila po uveljavitvi ZUS-1, je takšna pritožba, pri kateri prizadeta stranka vztraja, nedovoljeno pravno sredstvo.
povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - pravni standard posebno težke invalidnosti
Posebno težka invalidnost je pravni standard, ki terja omejen pristop. Posebno težka invalidnost je lahko podana tudi v duševni sferi. Nedvomno pa mora vselej pomeniti izgubo bistvene življenjske funkcije, ki ima za posledico nesposobnost za samostojno življenje ter odvisnost od oskrbe in pomoči drugih.
Sodišči sta ugotovili, da se je začetna psihična nestabilnost poškodovane v prometni nesreči izboljšala, saj je kot mlada oseba težave lažje obvladovala. Poleg tega je bila čez čas spet uspešna v šoli, navezala je stike s fanti, si kupila avto in bila ponovno samostojna. Iz navedenega izhaja, kljub temu, da je pomoč svoje družine potrebovala, ni bila nesposobna za samostojno življenje.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - odreditev izvedenstva - predmet izvedenstva
Za presojo kršitev pravic obrambe (zaradi zavrnitve dokaznih predlogov) so relevantne le navedbe, s katerimi je obramba utemeljevala svoje dokazne predloge v rednem postopku - s spremembo argumentacije zakonitosti izpodbijane pravnomočne sodbe ne more spodnesti.
Kriterij za oceno, kaj je posebno strokovno znanje po 248. členu ZKP, ki terja pritegnitev izvedenca, je sodnikovo spoznanje, da za ugotavljanje pomembnih dejstev ne zadošča več splošna razgledanost.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 107, 107/1, 107/2. ZGJS člen 27, 27/2. ZGD-F člen 449, 449/3.
revizija - razrešitev direktorja - javno podjetje - uporaba določb ZGD - razlog razrešitve - možnost sodelovanja v postopku razrešitve - presoja zakonitosti postopka izdaje sklepa
Za razliko od pritožbe, revizije v upravnem sporu ni mogoče vložiti zaradi zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta. Revidentov ugovor, da pred izdajo izpodbijanega sklepa ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, pa v obravnavanem primeru, glede na določbo tretjega odstavka 449. člena ZGD-F, tudi ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1.