denacionalizacija - dovoljenost revizije - pravica, izražena v denarni vrednosti - zavrženje
Ker vrnitev premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, v obravnavani zadevi niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
enotno dovoljenje za gradnjo – umik tožbe v pritožbenem postopku – ustavitev postopka – razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo je bilo treba na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustaviti.
Ustavno sodišče je s svojo odločbo, št. U-I-150/2004 z dne 1. 12. 2005, odločilo, da se prvi odstavek 200. člena ZGO-1 razveljavi, vendar se ta odločba nanaša le na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona, to je na enostavne objekte, kar pa predmetni objekt ni.
Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, samo revizijska navedba, da se revizija vlaga na podlagi 83. člena ZUS, za dovolitev revizije ne zadošča.
dovoljenost revizije – zavrženje – trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revidentka ne zatrjuje ne obrazloži in ne dokaže, da bi bil za dovoljenost revizije izpolnjen kateri izmed pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revizija ni dovoljena.
razlastitev – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, samo revizijska navedba, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, za dovolitev revizije na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
samoupravne narodne skupnosti – sklep o odpoklicu članov sveta samoupravne narodne skupnosti – upravni akt – preizkus procesnih predpostavk – zavrženje tožbe
Po presoji revizijskega sodišča bi morala biti tožba zavržena na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS, saj sklep tožene stranke o odpoklicu članov iz sveta samoupravne narodne skupnosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – pričakovanje morebitne pridobitve premoženja - trditveno in dokazno breme
Če revident ne izkaže obstoja kakšnega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se taka revizija zavrže kot nedovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4001296
ZOR člen 155, 185, 185/1, 185/3, 226, 226/1. ZUN člen 76b. ZPP 380, 380/2. ZVO člen 5, 5/1-8, 17, 17/1.
pobot terjatev - poslovodstvo brez naročila - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev premoženjske škode - razlaga zakona - izključitev protipravnosti - sistematična razlaga - protipravnost izkopa gramoza - sanacija zemljišča - pojem poškodbe okolja - čezmerna obremenitev okolja - tržna cena gramoza - vštevanje stroškov - ugovor compensatio lucri cum damno
Predpostavke odškodninske odgovornosti po 76.b členu ZUN bi bile izpolnjene, če bi bila kljub odrejeni in izvršeni sanaciji posledic nedovoljenega posega v prostor, še vedno podana poškodba okolja; pri opredelitvi pojma poškodbe okolja je treba izhajati iz definicije 8. točke 5. člena ZVO. Pojem premoženjske škode po splošnih načelih odškodninskega prava je odprt in v tem pogledu širši od pojma poškodbe okolja iz 76.b člena ZUN, ki je opredeljen s predpostavkami iz 8. točke 5. člena ZVO.
ZDSS-1 člen 30.ZPP člen 324, 339, 339/2, 339/2-14.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pobotni ugovor - izrek
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe sicer navedlo razloge o tem, zakaj meni, da toženčeva v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, vendar v izreku sodbe o pobotnem ugovoru ni odločilo. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker o tem delu spora sploh še ni bilo odločeno, je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje utemeljeno razveljavilo in vrnilo zadevo temu sodišču v novo sojenje. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do preskoka v sojenju med stopnjama sodišč, ko bi sodišče druge stopnje na pritožbeni obravnavi prvič odločalo o obstoju v pobot uveljavljane terjatve.
Samo ponujanje enakih proizvodov na trgu ne pomeni dejanja, usmerjenega v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij v smislu določbe sedme alineje tetjega odstavka 13. člena ZVK.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev odpovedi - rok za sodno varstvo - zavrženje tožbe
Podpisa potrdila o prevzemu pisanja zakon ne opredeljuje kot pogoja za veljavnost vročitve, temveč je to le listinski dokaz, da je bila vročitev opravljena. Sama vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi.
Na podlagi drugega odstavka 87. člena ZDR je za veljavno vročitev listine o odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, da je bila delavcu odpoved osebno vročena, praviloma v prostorih delodajalca ali na delavčevem prebivališču, odkoder prihaja dnevno na delo. Le če ni bilo takšne osebne vročitve, pride v poštev vročanje v smislu drugih določb ZPP.
M.O. je opravljanje dejavnosti športa v celoti prenesla na toženo stranko, kar pomeni, da je bil nanjo v vsebinskem smislu prenesen tudi tisti obseg dejavnosti športa, ki ga je na podlagi pogodbe do tedaj za M.O. opravljala ŠZ. Poleg identitete dejavnosti, katere opravljanje je M.O. prenesel s ŠZ na toženo stranko, kaže na uporabo instituta iz 73. člena ZDR tudi to, da je tožena stranka zaposlila vse delavce, ki so bili do tedaj zaposleni pri ŠZ.
S prenosom dejavnosti, ki jo je za M.O. opravljala sprva ŠZ, na toženo stranko, so pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je imela tožeča stranka pri dotedanjem delodajalcu (ŠZ), avtomatično (po samem zakonu) prešle na toženo stranko kot delodajalca prevzemnika. Toženi in tožeči stranki zato ni bilo potrebno sklepati nikakršne pogodbe o zaposlitvi. Ker je imela tožeča stranka s ŠZ sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ji je takšno pogodbeno razmerje na podlagi prvega odstavka 73. člena ZDR zagotovljeno tudi pri toženi stranki.
agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba sklenjena za določen čas - prenehanje pogodbe - razlaga pogodbe - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij
Tudi pravila ZOR o prenehanju agencijske pogodbe so v načelu dispozitivna. Taka niso le tista, pri katerih je pogodbena svoboda omejena (prim. na primer tretji odstavek 810. člena ZOR). Prepovedi dogovora o možnosti odpovedi agencijske pogodbe, ki je sklenjena za določen čas, pa v ZOR ni. Zaradi načela svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR) s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju takšne (načelne) prepovedi ni mogoče izpeljati niti iz prvega odstavka 810. člena ZOR, kot zmotno meni revident. Tako velja, da agencijska pogodba, sklenjena za določen čas, lahko preneha na podlagi enostranskega upravičenja pred iztekom tega časa v dveh primerih: (1) z odstopno izjavo brez odpovednega roka zaradi resnih razlogov (prvi odstavek 811. člena ZOR) in (2) z odpovedjo z odpovednim rokom, če sta se pogodbeni stranki tako dogovorili.
V sodni praksi sodišča druge stopnje ni enotnosti glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev o višini odpravnine delavcu invalidu po 109. členu ZDR, in sicer, ali je osnova za izračun odpravnine plača in nadomestilo delovnega invalida, dvojna plača ali plača, ki bi jo dobil, če bi delal poln delovni čas. Vrhovno sodišče o podobnem pravnem vprašanju še ni odločalo. S tem je tožena stranka dokazala obstoj razloga iz druge alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1.
ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 371/2.
pripor - neogibnost pripora - milejši ukrep
Sodišče ne sme uporabiti strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim. Odločanje o ukrepih vsebuje tudi prognozo (predvidevanje), ki mora temeljiti na dejstvih, da bo obdolženec izrečeni ukrep spoštoval.
delo v tujini - nezakonita razporeditev na drugo delovno mesto - devizna plača - zakonske zamudne obresti
Ker je bila tožeča stranka z delovnega mesta predstavnik SŽ v tujini nezakonito razporejena na delovno mesto tehnični referent, je upravičena do plačila razlike med plačo, ki jo je prejela na delovnem mestu tehnični referent in devizno plačo, ki bi jo sicer prejela kot predstavnik SŽ v tujini.
pripor - utemeljen sum - odreditev pripora - sklep o priporu - pogoji za pripor - utemeljen sum - preiskovalno načelo - opis dejanja - obrazložitev - priporni razlog - begosumnost - neogibnost pripora
V fazi postopka, ko je obtožnica že pravnomočna, sme sodišče (za razliko od odreditve pripora v preiskavi) odrediti pripor tudi iz drugega pripornega razloga, kot ga ponuja državni tožilec v svojem predlogu.