ZPP člen 7, 12, 286, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 372. ZZZDR člen 81, 82a.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze – pravica zakonca do preživnine – nepreskrbljenost zakonca – zmožnosti preživninskega zavezanca - višina preživnine – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – konkretizacija očitanih kršitev v reviziji – prava neuka stranka – prekluzija – razlogi za revizijo – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – protispisnost – nova dejstva in dokazi v pritožbi nova dejstva in dokazi v reviziji – standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe
Toženec pravilno opozarja, da nižji sodišči nista spoštovali standarda obrazloženosti sodb, saj sta spregledali odločbi CSD, s katerima je bila tožnici odobrena denarna socialna pomoč v višini 205,57 EUR za čas od 1. 8. 2007 do 31. 1. 2008 in v višini 212,97 EUR za čas od 1. 2. 2008 do 31. 7. 2008. Tožničini denarni prejemki v tem obdobju predstavljajo odločilna dejstva, o katerih nižji sodišči nista navedli razlogov, zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Denarni prihodki, ki jih je tožnica (že) prejela (predvsem) iz razloga nezadostnih sredstev za preživljanje, se namreč upoštevajo pri odločanju o preživnini.
vrnitev v prejšnje stanje – vročitev – opravičljiv razlog – sporna vročitev
Opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje v upravnem postopku so samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.
regres zavarovalnice - povračilo izplačanih zneskov odškodnine - dovoljenost revizije - več oškodovancev - različna dejanska podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega zahtevka - zavrženje revizije
Ker je šlo za povračilo odškodnine štirim oškodovancem, temelji regresni zahtevek zavarovalnice zoper zavarovanca na štirih različnih dejanskih podlagah. Nobeden od teh posamičnih zahtevkov ne presega spodnje meje za dovoljenost revizije, zato toženčeva revizija ni dovoljena.
dohodnina – vštevanje dobička od dohodkov iz dejavnosti – dokončnost odločbe o davku na dobiček
V dohodninsko osnovo se všteva tudi dobiček od dohodkov iz dejavnosti, ugotovljen z odločbo o davku na dobiček od dejavnosti. Pri tem ni nujno, da je odločba o davku na dobiček od dejavnosti dokončna, zadošča, da je izdana in izvršljiva, to pa je, ko je vročena zavezancu.
Ker je bilo ob inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da živil v prometu ni spremljalo veterinarsko spričevalo oziroma potrdilo in da je s tem prekršena obveznost, določena v 17. členu Zakona o veterinarstvu, je bil s tem, ko je bil odrejen inšpekcijski ukrep uničenje živil, pravilno uporabljen materialni zakon – 87. člen Zakona o veterinarstvu.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Ker revidentka, razen pavšalnega zatrjevanja, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, svojih trditev ni z ničemer obrazložila, niti jih ni konkretizirala, da bi jih sodišče lahko preizkusilo, obstoja zelo hudih posledic ni izkazala.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 21, 21/2, 24, 24/4, 27, 27/3, 27/4. ZPIZ člen 2, 244, 245, 285. ZLPP člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/1.
dostop do informacij javnega značaja – oseba javnega prava
Pravnoorganizacijska oblika (delniška družba) ni edini element za presojo, ali je neka pravna oseba oseba javnega ali zasebnega prava. ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih bi bilo mogoče opredeliti tožečo stranko kot osebo javnega prava. Zato je treba uporabiti pravno teorijo. Po pravni teoriji so temeljni elementi pravnega režima, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: akt ustanovitve, narava funkcij oziroma delovanja, sredstva in financiranje ter uporaba javnega oziroma zasebnega prava pri notranjih in zunanjih razmerjih.
Ker je med upravnim sporom na pritožbeni stopnji pritožbeno sodišče prejelo vlogo tožeče stranke s priloženo pravnomočno sodbo (sodba je postala pravnomočna 31. 12. 2008) Okrožnega sodišča v Celju, s katero je navedeno sodišče razsodilo tako, da je ugotovilo, da je bil za predsednika in s tem za zakonitega zastopnika Kluba A. (tožeče stranke) na občnem zboru dne 2. 4. 2004 izvoljen C.C., tožeča stranka po mnenju pritožbenega sodišča nima več pravnega interesa za izpodbijanje prvostopenjskega sklepa (1. točka izreka sodbe in sklepa) in preko tega odločbe tožene stranke z dne 4. 8. 2004 o prekinitvi postopka zaradi ugotovitve, ali je bil C.C. veljavno izvoljen za predsednika tožeče stranke na navedenem občnem zboru. S temi vlogami si ne more izboljšati svojega položaja, ki ga je dosegla s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju, s katero je bilo odločeno o vprašanju, zaradi katerega je bil vpis sprememb društva v registru prekinjen.
ZUN člen 73. ZGO-1 člen 3, 3/3, 200, 200/1. ZST-1 člen 13, 39.
ukrep urbanističnega inšpektorja – enostaven objekt
Če je, tako kot v obravnavanem primeru, inšpekcijski ukrep odrejen po ZUN, je od uveljavitve ZGO-1 za ukrep odstranitve objekta relevantno dejansko stanje o tem, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za odreditev ukrepa zahteva ZGO-1.
Zelo hudih posledic, ki jih zatrjujejo tožniki, to je možnost, da nepremičnina, na katero se nanaša izdano enotno dovoljenje za gradnjo, tožnikom ne bo vrnjena v naravi, pa ni mogoče uveljavljati v obravnavanem upravnem sporu. Takšne posledice bi tožniki lahko preprečili v postopku denacionalizacije oziroma lastninjenja oziroma z izpodbijanjem pogodbe, na podlagi katere je investitor obravnavanega posega v prostor postal lastnik obravnavanega zemljišča.
javni natečaj – obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto delovno mesto - položaj neizbranega kandidata
V obravnavanem primeru do izbire kandidata sploh ni prišlo. Zato tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za tak status daje ZJU. V takšnem primeru (ko nihče od kandidatov ni bil izbran) v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto ni bilo poseženo.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitve gradnje in odstranitev objekta - objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje
Ob pravilni ugotovitvi, da je tožnik gradil objekt brez gradbenega dovoljenja in da objekta ni mogoče uvrstiti med objekte iz 3. člena ZGO-1, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, je bil z odreditvijo inšpekcijskega ukrepa ustavitve gradnje in odstranitve objekta pravilno uporabljen materialni zakon – določbe 152. člena ZGO-1.
vračilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Za postopke v zvezi z odločanjem o vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki v času uveljavitve ZGO-1 še niso bili pravnomočno končani, ta zakon ni določil ustavitve, zato po presoji revizijskega sodišča ni nobene podlage za razlago, da je prenehala pravna podlaga za odločanje o vračilu odškodnine v upravnem postopku po določbah ZKZ, ki so veljale ob vložitvi zahteve.
ZNP člen 138, 128/3. ZZkat člen 26, 26/2, 30. ZEN člen 162. ZS člen 2.
spremembe katastrskih podatkov – sodna poravnava – upravni spor
Ker je bila odločba geodetske uprave izdana kot izvedba s sodno poravnavo določenih medsebojnih obveznosti, tožnik v tem upravnem sporu ne more izpodbijati tega, kar je bilo s sodno poravnavo dogovorjeno.
Ker se tudi po noveli ZPP-D ohranja izključitev revizije na določenih področjih, zakon pa revizije v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega postopka, ne določa, Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizije ni smelo dopustiti.
ZKP člen 149, 149/2, 149/3, 201, 201/1-1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1.URS člen 27.
pripor - utemeljen sum - nedovoljen dokaz - predkazenski postopek - odvzem bioloških sledi - domneva nedolžnosti - presoja navedb pritožbe
Utemeljen sum je visoka stopnja artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Sodišče s tem, ko utemeljuje dejstva, iz katerih izhaja zaključek o utemeljenosti suma, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, ne krši domneve nedolžnosti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004756
ZP-1 člen 199, 202a.URS člen 158.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost
Sodišče se v postopku o prekršku ni upravičeno spuščati v pravilnost in zakonitost posameznih pravnomočnih odločb, s katerimi so bile izrečene kazenske točke.