CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0011854
ZPP člen 339, 339/2-14.
pogodba o izvedbi arhitekturnega dela - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med zapisnikom o glavni obravnavi in ugotovitvami sodbe o vsebini zapisnika
Ob izhodiščnem stališču, da podvarianta variante 2 ustreza strokovnim zahtevam za izdelavo idejnih rešitev, je stališče sodišč o vsebini izvedenčevega mnenja glede izvedljivosti stopnic, predvidenih v tožnikovi rešitvi, skladno z izpovedbo izvedenca o tem.
nedopustnost izvršbe - poplačilo iz pogodbeno dogovorjene zastavne pravice na nepremičnini
Ker tožnik ob vknjižbi hipoteke ni bil v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik in ker ni zatrjeval niti dokazal, da se toženka ob potrebni skrbnosti na tako zemljiškoknjižno stanje ne bi mogla oziroma smela zanesti, je pravilno stališče sodišča, da tožnikova lastninska pravica ni ovira za poplačilo hipotekarnega upnika, ki je hipoteko pridobil na podlagi pogodbe in jo vknjižil v zemljiško knjigo.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - odplačevanje kreditov po koncu zakonske zveze - posebno premoženje zakonca
Ker nepremičnina ni bila kupljena in izgrajena z uporabo premoženja, ki sta ga pravdni stranki imeli pred sklenitvijo zakonske zveze, temveč s krediti, pridobljenimi v času njenega trajanja, spada v skupno premoženje pravdnih strank. Pri tem pa ni pomembno, ali sta kredite najela skupaj, vsak posebej, ali to, kateri od njiju jih je sploh odplačeval.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene - pravilo o dokaznem bremenu
Pravilo o dokaznem bremenu (215. člen ZPP) določa, kdo je tisti, ki mora dokazati posamezno pravno odločilno dejstvo. V tem primeru bi moral tožnik dokazati obstoj dogovora o plačilu za vozilo, toženec pa obstoj dogovora o tem, da mu bo tožnik vozilo izročil kot plačilo za svoj dolg do toženca. Nižji sodišči sta izčrpno pojasnili, zakaj so bile toženčeve trditve bolj prepričljive. Ker torej sodišče ni ugotovilo, da bi bil toženec tožniku dolžan plačati za vozilo, je vprašanje dokaznega bremena glede tega dejstva brez pomena.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 37, 46.
Ovira za priznanje in ugotovitev izvršljivosti tuje sodne odločbe je v skladu z Uredbo ES št. 44/2001 lahko le sodna odločba, izdana v sporu med istima strankama, ne pa tek sodnega postopka o isti zadevi. Nepravnomočnost tuje sodne odločbe more biti le razlog za prekinitev postopka za priznanje tuje sodne odločbe.
Pripravljalno dejanje iz drugega odstavka 211. člena KZ-1 je subsidiarne narave - storilec bo kaznovan za takšno dejanje le, če se ne kaznuje za poskus ali za izvršitev temeljnega kaznivega dejanja, to je goljufije. Kriterij za razmejitev med inkriminiranimi pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja goljufije je trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže tistemu, od katerega zahteva plačilo oziroma protipravno premoženjsko korist (prične spravljati koga z lažnivim prikazovanjem v zmoto).
ZPP člen 41, 41/2, 189, 189/3, 189/4, 367, 367/2, 377. ZOR člen 412, 412/2.
dovoljenost revizije - več tožencev - razdelna obveznost - vrednost spornega predmeta - litispendenca - zavrženje revizije
Ker mora sodišče upoštevati zahtevka zoper oba toženca ločeno in ker navedena zneska ne presegata revizijskega praga, tožničina revizija proti odločitvi iz druga sojenja ni dovoljena.
Tožnica je v pravdi P 113/2001 terjala plačilo dela neplačane kupnine v znesku 27.500 DEM. Navedena pravda se je začela prej, saj je tožnica v sedaj obravnavani zadevi podrejeni tožbeni zahtevek uveljavljala šele s spremembo tožbe na naroku 2. 3. 2004, na katerem je tudi izrecno izjavila, da hoče „kompletno kupnino“. Zato je pravilna ugotovitev obeh sodišč, da je v znesku 52.000 DEM zajet tudi znesek 27.500 DEM, glede katerega že teče pravda.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če revident ne izkaže obstoja kakšnega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se taka revizija zavrže kot nedovoljena.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotesnja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno izhodišče korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
V okoliščinah, ko tožeča stranka ni vztrajala pri vloženi tožbi zaradi molka organa oziroma je ni razširila na novo izdani upravni akt, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tretji odstavek 39. člena ZUS-1 in postopek ustavilo. Če pa sodišče postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene - odgovornost za škodo od nevarne stvari - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izključitev objektivne odgovornosti - ravnanje odškodovanca
Po drugem odstavku 153. člena OZ je zavarovanec toženke oproščen odgovornosti za škodo od nevarne stvari. Med njegovo vinjenostjo in prometno nezgodo ni bilo vzročne zveze, škoda pa je nastala izključno zaradi dejanja tožnice, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predpogodba - ara - vrnitev dvojne are
Z aro je mogoče utrditi tudi obveznost iz predpogodbe. Vendar je tudi v tem primeru za njeno sklenitev potrebna dejanska izročitev denarja, ker je pogodba o ari realni kontrakt. Tožnikov zahtevek za vrnitev dvojne are je neutemeljen že zaradi dejstva, da tožnik tožencu zneska are ni izročil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS2004789
ZKP člen 371, 371/1-7, 371/1-11. ZGD člen 240, 243.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - predmet obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zloraba položaja ali pravic - odsvojitev in umik lastnih delnic
Samo očitek opustitve dolžne odsvojitve lastnih delnic, pridobljenih v nasprotju z zakonom, ne more predstavljati kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, saj je zakonski znak tega kaznivega dejanja tudi poseben namen storilca, to je namen pridobitve premoženjske koristi ali povzročitve škode.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004759
ZKP člen 151, 154, 154/5, 237, 276, 276/4, 286, 286/3, 340, 340/4, 371, 371/1-8.KZ člen 126, 126/2-3.URS člen 37.ZPIZ-1 člen 261.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - pravica do zasebnosti - prisluškovanje in opazovanje v tujem prostoru - tajni vstop v prostor - odreditev ukrepa - izločitev dokazov - privilegirana priča - kršitev kazenskega zakona - dajanje podkupnine - uradna oseba
Če je preiskovalni sodnik v odredbi ukrepa prisluškovanja in opazovanja v tujem prostoru navedel, da se prisluškovanje izvrši "po potrebi" tudi s tajnim vstopom v tuje prostore, je s tem zgolj izrazil zahtevo, da morajo tudi policisti pri izvrševanju odredbe upoštevati načelo sorazmernosti in to ne pomeni, da je prepustil odločanje o vstopu v prostor policiji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO
VS0011869
ZGD člen 416, 416/3, 587. ZSReg člen 8, 8/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 215, 226, 226/1.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - prenos poslovnega deleža družbenika - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - deklaratornost vpisa v sodni register - opredeljenost dokaznega predloga - dokazno breme - dokazni predlog za vpogled v sodni spis
Povedi: ''dne 20. 7. 2001 sem pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila ugotovitveno tožbo, s katero se ugotavlja nasledstvo podjetja J. d.o.o.,'' in ''sodišče sem seznanila z dejstvom, da sem 20. 7. 2001 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila tožbo, s katero se ugotavlja poslovanje, kot tudi nasledstvo podjetja J. d.o.o. iz M.,'' ne predstavljata predloga, na podlagi katerega bi sodišče izvedlo vpogled v drug spis. Za dosego slednjega bi morala toženka navesti najmanj opravilno številko spisa, na katerega se je sklicevala, poleg tega pa tudi določno opredeliti, katero listino naj bi sodišče vpogledalo in v dokaz česa naj bi to storilo, ter navesti, kako bi po njenem mnenju izvedba tega dokaza mogla vplivati na rezultat postopka.
zamudna sodba - dopolnitev sodbe - izdaja dopolnilne sodbe brez predloga stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pritožbe
Tožnik ni z ničimer uveljavljal, naj se zamudna sodba dopolni ali popravi tako, da se doda zavrnilni izrek, zaradi česar je bilo povsem zgrešeno stališče pritožbenega sodišča, da je treba njegovo pritožbo šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe (primerjaj tretji odstavek 327. člena ZPP). Učinkovito uresničenje tožnikove pravice do pritožbe zoper dopolnilno sodbo in instančna presoja pravilnosti zavrnitve njegovega višjega zahtevka (popolni preizkus materialnopravne pravilnosti odločitve o višini odškodnine) sta omogočena samo v primeru, da se dopolnilna sodba obravnava skupaj z zamudno sodbo