Ker si stranki vsebino pogodbenega razmerja razlagata različno, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, da pogodbene volje strank ni ugotavljalo samo z razlago listin, ki sta ju stranki zapisali, ampak se je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov oprlo tudi na druge dokaze.
Iz dopisa toženca povsem jasno izhaja, da tožnik ni utrpel (telesnih in duševnih) bolečin ter strahu take stopnje, da bi njihova stopnja in trajanje opravičevale denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, sploh upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 108, 108/2, 374, 374/2.
revizija – predložitev pooblastila za vložitev revizije – zavrženje pravnega sredstva – nedovoljena revizija
Ustavno sodišče ni razveljavilo določbe 5. odst. 98. člena ZPP, pač pa določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki se je nanašala na zavrženje nerazumljivih ali nepopolnih vlog, če jih je vložil odvetnik. V obravnavanem primeru revizija ni bila nepopolna ali nerazumljiva, pač pa nedovoljena, upoštevaje 2. odstavek 374. člena ZPP, ker jo je vložil pooblaščenec, ki te pravice ni imel.
V konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo, saj tožeča stranka s tožbo ni uspela. Ta je bila namreč z izpodbijanim sklepom zavržena kot nepopolna, sklep o izvršbi pa v celoti razveljavljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057694
OZ člen 164, 174, 179. ZPP člen 116, 300, 300/1, 318. ZOZP člen 20a, 42č. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 14.
prometna nesreča - čelno trčenje - posttravmatski sindrom - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - vročanje po uredbi
Z združitvijo pravd v skupno obravnavanje združene pravde ne izgubijo samostojnosti. Vsaka pravdna zadeva še naprej obstaja, le skupno se obravnavajo.
Vročanje je bilo opravljeno z uporabo poštnih storitev. Pri takšnem načinu vročanja poučevanje, ki je določeno v 8. členu uredbe, ne pride v poštev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0062186
ZOR člen 18, 18/2, 751, 751/1, 941, 941/2. ZIZ člen 173. ZPPSL člen 131, 131/1, 143, 143/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandat – pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti – odškodninska odgovornost zavarovalnice – prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku
Pri ravnanju odvetnika ni šlo zgolj za zmotno pravno naziranje. Odvetnik bi moral vedeti, da mora terjatev in ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, opustitev prijave pa je groba napaka pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Zaradi te napake tožeča stranka ni bila poplačana kot ločitvena upnica iz posebne stečajne mase, temveč le sorazmerno iz splošne razdelitvene mase.
Posamezen upnik lahko po začetku stečajnega postopka doseže poplačilo svoje terjatve samo v stečajnem postopku na podlagi sklepa o glavni razdelitvi oziroma drugega sklepa stečajnega senata. Splošno pravilo o prepovedi izvršb pa ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na zahtevke, katerih predmet niso terjatve, ki se poplačajo iz splošne stečajne mase, to pa so terjatve, zavarovane z ločitveno pravico.
Napačno je stališče, da je zaradi tega, ker je bil izvršilni postopek že skoraj zaključen in je bil izdan že sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, zaradi česar v skladu s 173. členom ZIZ ugasne zastavna pravica, tudi ločitvena pravica prenehala.
Skladno z določilom 179. člena OZ je dolžno sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pretehtati vse okoliščine, ki so vplivale na počutje in aktivnosti oškodovanca (subjektivno merilo) in upoštevati tudi sodno prakso glede odmere odškodnin v podobnih primerih (objektivno merilo). Pri tem je bistvena skupno dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo in ne višina posameznih postavk znotraj te.
Preizkus materialnopravne pravilnosti prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Policijski zapisnik je res javna listina, vendar policista vanjo nista zapisala tistega, kar bi ugotovila z neposrednim zaznavanjem, marveč tisto, na kar sta sklepala glede na materialno stanje na cestišču ter glede na izpovedbo zavarovanca tožene stranke. Ne pa tudi glede na izpovedbo samega tožnika. Takšna narava vsebine javne listine pa sama po sebi ne more preseči dejanskih ugotovitev sodišča v kontradiktornem pravdnem postopku, kjer sta bila zaslišana oba udeleženca nezgode, postavljen pa je bil tudi izvedenec cestno-prometne stroke.
Pogodbeno določilo je nejasno in je med pravdnima strankama tudi sporno. Iz teorije izhaja, da je določilo sporno takrat, kadar mu pogodbeni stranki pripisujeta drugačen oz. različen pomen. Povedano drugače, določilo je sporno, če ena pogodbena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pogodbena stranka pa trdi, da je njegov pomen drugačen. Ker je določilo med strankama sporno, ga je potrebno razlagati. Drugostopenjsko sodišče ne soglaša z očitki, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti le gramatikalno razlago sporne določbe, ne pa tudi namensko.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063006
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 46/2, 49, 49/1, 49/1-1. ZIZ člen 242, 243, 244, 245.
sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – podlaga za vknjižbo zastavne pravice po uradni dolžnosti
Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo. Vknjižba se opravi po uradni dolžnosti. Izvršilno sodišče mora sklep o zavarovanju poslati zemljiškoknjižnemu sodišču. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
V nepravdnem postopku se določi meja le, kadar gre za spor le glede meje. Sodišče prve stopnje je iz navedb strank ugotovilo, da ne gre za takšen spor, ampak za spor o lastninski pravici, zato je pravilno in v skladu s 17. čl. ZNP nepravdni postopek ustavilo.
trajanje postopka - kršitev pravic – sojenje v nerazumnem roku
Dolžina trajanja postopka, sama po sebi, ne omogoča sklepa, da je pravica do sojenja v razumnem roku kršena. Reševanje vzorčnih primerov ni trajalo nerazumno dolgo, saj je postopek potekal na treh stopnjah, šlo je za reševanje zapletenega pravnega vprašanja, ki je pomembno vplivalo na dotedanjo sodno prakso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062167
ZPP člen 443, 453, 481, 495, 495/1. OZ člen 80. CMR člen 30, 30/2.
spor majhne vrednosti - pooblaščenec po zaposlitvi - zloraba procesnih pravic - pravica do izjave - dodatni procesni zahtevki - prevzem blaga po prevozni pogodbi
Prepoved upoštevanja dejstev in dokazov, podanih v več kot dveh vlogah, velja le v primeru rednega postopka na podlagi procesnega zahtevka, uveljavljanega s prvo vlogo (tožbo ali predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Če pravdni stranki po začetem postopku postavita dodatne procesne zahtevke (npr. kot spremembo tožbe, nasprotno tožbo ali pobotni ugovor), je treba nasprotni stranki ne glede na število do tedaj vloženih vlog vedno dopustiti, da se o dodatnem ali spremenjenem zahtevku izjavi, saj bi v nasprotnem šlo za zlorabo procesnih pravic.
Vsebina pojma „pooblaščenca po zaposlitvi“ zajema katerokoli osebo, ki za gospodarsko družbo opravlja takšno delo, da je z njim zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, pri čemer so konkretni pooblaščenci po zaposlitvi v zakonski določbi navedeni zgolj primeroma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062988
ZPP člen 14.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – ugotavljanje opisa dejanja iz pravnomočne obsodilne sodbe
Iz instituta „vezanosti“ izhaja, da odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Pravdno sodišče pa mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
ZOR člen 671, 671/1. ZPP člen 8, 154, 287, 287/4, 328.
prevozna pogodba – ekskluzija dokazov – vezanost na dokazni sklep – sadež zastrupljenega drevesa – odmera pravdnih stroškov – uspeh stranke po temelju – uspeh stranke po višini
Presoja prevoznikove odgovornosti za izgubo blaga.
ZZad člen 74, 74/1. ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/1. ZTLR člen 12. ZZK-1 člen 124. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (1973) ZPP člen 71, 72, 78, 78/2, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-11. ZDPra člen 1, 3, 7, 7/1, 9, 19, 19/3, 27.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – kmetijska zemljišča – izvenknjižna pravica uporabe pravdne stranke - zakoniti zastopnik – državno pravobranilstvo – pravica uporabe družbene lastnine
Lastninjenje kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini so uredili trije zakoni: ZZad, ZLPP in ZSKZ.
Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pravico uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, kakršne bi omogočile vpis te pravice v zemljiško knjigo.
Državno pravobranilstvo je organ, zato je pomembno tudi, kdo v imenu pravobranilstva opravlja njegove naloge.
nematerialna škoda – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – nastanek škode – zapadlost odškodninske terjatve – dolžniška zamuda – plačilo zamudnih obresti
Odmera pravične denarne odškodnine.
Nastanek dolžniške zamude je odvisen od ravnanja upnika, pri čemer mora pri tako imenovanih nečistih denarnih terjatvah, kjer vsebina odškodninske obveznosti v času nastanka škode še ni jasno opredeljena, upnik postaviti konkretni denarni zahtevek, ki je ekvivalenten nedenarni škodi.